Japonska centralna banka bo letno za odkupovanje vrednostnih papirjev namenila 80 tisoč milijard jenov (572 milijard evrov), s čimer želi spodbuditi gospodarsko rast in inflacijo približati želenima dvema odstotkoma. Po prvotnih načrtih naj bi letno za te operacije odštela od 60 do 70 tisoč milijard jenov. Takšna radodarnost centralne banke v obliki "tiskanja denarja" je seveda najboljša novica za delniške trge. Tokijski Nikkei je tako v petek poskočil za skoraj pet odstotkov, na tedenski ravni pa za več kot sedem odstotkov. Val navdušenja se je z malce manjšo močjo preselil v Evropo, kjer je frankfurtski DAX30 pridobil dobra dva odstotka, in v ZDA, kjer je Dow Jones ob več kot enoodstotni rasti postavil novo rekordno vrednost.

Rast BDP-ja v ZDA v 3. četrtletju 3,5-odstotna
Na tedenski ravni je Dow Jones pridobil 3,4 odstotka, kar je največja tedenska rast po januarju 2013. Lep preobrat, če se spomnimo, kakšen pesimizem je zaradi strahu pred recesijo v Evropi, težavami Kitajske in nevarnostjo ebole še sredi oktobra vladal na Wall Streetu! Zvezne rezerve so ta teden pričakovano končale politiko kvantitativnega sproščanja (QE), vlagatelji pa ne verjamejo, da bi lahko Fed pred poletjem 2015 lahko začel višati obrestno mero, čeprav so gospodarski podatki večinoma ugodni. Ameriška gospodarska rast je bila v tretjem letošnjem četrtletju 3,5-odstotna, kar je več od prve ocene. Zaupanje potrošnikov, ki ga meri organizacija Conference Board, je pri 94,5 točke doseglo najvišjo raven po oktobru 2007.

Jen glede na dolar na skoraj sedemletnem dnu
Nepričakovana odločitev Japonske centralne banke je občutno premešala karte tudi na valutnih trgih. Jen je močno zdrsnil in v primerjavi z dolarjem padel na skoraj sedemletno dno, saj je bilo treba za dolar plačati že več kot 112 jenov. Ameriška valuta je pridobivala tudi v primerjavi z evropsko, tako da je evro na tedenski ravni izgubil 1,18 odstotka in v petek za hip zdrsnil pod mejo 1,25 dolarja za evro. Nafta se je oktobra četrti mesec zapored pocenila, kar se ni zgodilo od leta 2008. Brent je teden končal tik pod 86 dolarji, v oktobru pa se je cena znižala za devet odstotkov. Še več, 12 odstotkov, je oktobra izgubila ameriška lahka nafta, ki je v petek za hip zdrsnila pod 80 dolarjev za 159-litrski sod.

Zlato na poti proti tisoč dolarjem?
Zlato je v petek zaradi močnejšega dolarja zanihalo za tri odstotke navzdol in pri 1.161 dolarjih doseglo najnižjo točko po juliju 2010. Pri zadnjih dveh razprodajah lani junija in decembra je bila meja 1.180 dolarjev podporna raven, ki pa tokrat ni zdržala prodajnega vala. Poznavalci menijo, da bi na kratek rok zlato še naprej lahko izgubljalo, kar je povezano z rastjo dolarja, dolgoročno pa bi se lahko krivulja zaradi gospodarskih pretresov obrnila navzgor. Na tedenski ravni se je zlato pocenilo za skoraj pet odstotkov, kar se ni zgodilo od junija 2013. Da je razpoloženje medvedje, dokazuje tudi dogajanje v skladu SPDR Gold Trust (največji svetovni sklad, ki trguje z zlatom oziroma s papirji, vezanimi na gibanje zlata), ki ima po zadnjih podatkih v svojem portfelju najmanj fizičnega zlata v zadnjih šestih letih. Res pa je, da je prodaja na drobno spodbudna - v ZDA je prodaja zlatih kovancev oktobra poskočila za 22 odstotkov.