Potem ko so januarja na finančnih trgih vladali presenetljivi vzorci, saj so naraščali tako donosi ameriških obveznic kot tudi cene delnic (po navadi je gibanje obeh omenjenih naložbenih razredov obratno korelirano), se je zdaj izkazalo, kdo se je v tej igri zmotil. Mesec se je iztekel s krepkim padcem delnic. Očitno vlagatelji niso mogli več ignorirati padcev na obvezniških trgih (to pomeni višje zahtevane donosnosti obveznic - pri ameriški desetletni ta znaša 2,73 odstotka) in so jih zasrbeli prsti, da po izjemni rasti v preteklih mesecih unovčijo dobičke. Elitni Dow Jones (26.077 točk) je v torek padel za 361 točk (največ po lanskem maju), njegova dvodnevna izguba pa je 538 točk, kar je največji dvodnevni padec po septembru 2016.

Korekcija da, medvedji trend najbrž ne
Pri banki Goldman Sachs verjamejo, da že utripajo rdeče luči in svetujejo strankam, naj se v naslednjih mesecih pripravijo na pocenitve. "Kar koli že bo sprožilo preobrat, popravek je zelo verjeten," je glavni strateg Peter Oppenheimer zapisal v ponedeljek, vendar nato pomiril strasti z izjavo, da je možnost za začetek medvedjega trenda majhna. Po borzni definiciji je desetodstotni odmik delniških indeksov od vrha popravek, dvajsetodstotni pa že znak, da je trg vstopil v medvedji trend. Newyorški S&P 500 je trenutno v najdaljšem obdobju (17 mesecev) brez petodstotnega popravka po letu 1929. Vlagatelji že dolgo ignorirajo vsako slabo novico ali znamenje. Oppenheimer omenja predvsem višje obrestne mere, ki jih nekateri interpretirajo celo kot dobro novico, češ, to je potrditev močne gospodarske rasti.

Tečaji bi se lahko prepolovili
Borzni prerok Jeremy Grantham pravi, da bo v naslednjih šestih mesecih, najpozneje pa v dveh letih, borzni trg doživel zlom, a po drugi strani dopušča možnost, da bodo do takrat delniški indeksi še krepko porasli. 79-letni Grantham, ki je soustanovitelj in med vodilnimi pri investicijski družbi GMO, ki upravlja 80 milijard premoženja, je v pismu svojim strankam zapisal, da bi se tečaji delnic ob zlomu lahko celo prepolovili. To, kar smo na Wall Streetu gledali v zadnje pol leta (indeksi so poznali le pot navzgor), naj bi bila zadnja faza bikovskega trenda, preobrat bi se lahko zgodil že to poletje, najpozneje pa leta 2020, svari Grantham.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 30. januarja:

.

Premajhno povpraševanje po iPhonu X?
Sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov je medtem na vrhuncu, dobički največjih 500 ameriških podjetij, ki so vključena v indeks S&P 500, naj bi se v zadnjem lanskem četrtletju zvišali za dobrih 13 odstotkov. Zdaj vsi nestrpno čakajo, kaj bo v četrtek sporočil Apple, pri čemer utegnejo vlagatelji prezreti tako rekorden dobiček kot rekorden četrtletni prihodek, kar je posledica novih modelov iPhona, ki so na trg prišli jeseni. Vsi bodo želeli slišati napovedi za tekoče četrtletje. Predvsem zbuja skrb prodaja iPhona X - telefon naj ne bi bil dovolj revolucionaren, da bi pritegnil veliko novih kupcev, zato po poročanju Wall Street Journala podjetje že zmanjšuje proizvodne zmogljivosti. Pri Applovi zgodbi omenimo še pozitivne učinke nove davčne zakonodaje, saj bo Apple lahko iz tujine občutno ceneje prenesel za kar 250 milijard dolarjev zadržanih dobičkov. Prej je bil davek 35-odstoten, zdaj 15,5-odstoten.

Bitcoin pod 10 tisoč dolarji
Ne le na delniških trgih, rdeča barva je v torek svetila tudi pri drugih naložbenih razredih, celo pri zlatu, ki se je po izletu do 1.349 dolarjev spet spustilo pod 1.340 dolarjev. Nafta brent se je zaradi neugodnih podatkov iz ZDA (proizvodnja se krepi, v zadnjem tednu pa so porasle tudi zaloge) pocenila vse do 68,40 dolarja za 159-litrski sod, potem ko je bila pred dnevi cena na triletnem vrhu. Izrazit popravek je bil v torek opazen tudi na trgu kriptovalut, saj so med 50 največjimi valutami prav vse pocenile, vodilne pa so izgubile približno deset odstotkov. Bitcoin, ki je bil decembra vreden že skoraj 20 tisoč dolarjev, je v nekaterih menjalnicah spet zdrsnil pod 10 tisoč dolarjev.