Newyorški Dow Jones je včeraj pridobil še 559 točk oziroma več kot dva odstotka in se je od marčevskega dna odbil že za dobrih 30 odstotkov, kar je predvsem posledica bilijonskih reševalnih ukrepov Feda in ameriške vlade v boju proti posledicam koronavirusa. V zadnjih dneh je opaziti tudi nekaj olajšanja, ker se v Italiji in Španiji kažejo znaki umirjanja epidemije, relativno spodbudni so bili tudi kitajski marčevski zunanjetrgovinski dosežki (uvoz se je, denimo, znižal le za 0,9 odstotka). Toda nadaljnja rast delniških indeksov ni tako samoumevna, vlagatelje utegnejo strezniti četrtletni rezultati prvega četrtletja, ki so jih ta teden začela objavljati ameriška podjetja. V primerjavi z lani naj bi dobički povprečno nazadovali za desetino. Predvsem v sektorju energije bo udarec hud, dobički na delnico bi se lahko več kot prepolovili.

Centralne banke postavljajo nova pravila igre
"Trenutno vidimo več tveganj za nove padce kot priložnosti za dodatno rast," pravijo pri Goldman Sachsu. Kam bo šel trg v prihodnje, je res nehvaležno reči. "Vsekakor je težko napovedovati, saj se okolje poslovanja zelo spreminja. Vse, kar vlagatelje zdaj zanima, je predvsem umiritev stanja in ocena škode oziroma definiranje novega stanja. Dejstvo je, da se denar z novim tiskanjem razvrednoti in da bodo vrednosti premoženja dobile nova vrednotenja. Nekatere industrije bodo dobile pospešek, nekatere pa bodo izgubile trg," nam je povedal direktor Iconomija Matej Tomažin.

Nezadržna rast Amazonovih delnic
Kam se bo torej selil denar vlagateljev? Tomažin: "Izstopala bodo podjetja s stabilnim denarnim tokom in nizkim dolgom na eni strani ter omejene priložnosti, ki se bodo cenovno prilagodile novi emisiji denarja (zlato, bitcoin)." Applove, Googlove in Amazonove delnice so včeraj poskočile za pet odstotkov, Amazonove so ob močnem povečanju spletnih nakupov spet rekordno visoko, znani analitik Jim Cramer pa pravi, da bi lahko v nekaj mesecih dosegle 3000 dolarjev, kar pomeni 30-odstotno rast na današnji tečaj. Zlato je včeraj doseglo 1.748 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ po letu 2012, v evrih pa je zlato spet postavilo rekordno vrednost in seglo vse do 1582 evrov.

Sorodna novica IMF nam napoveduje 8-odstotni padec BDP-ja, prihodnje leto rast

Bančne delnice navzdol, indeksi navzgor
Naslednji preizkus, kako jekleni so živci vlagateljev, bodo predstavljale objave poslovnih rezultatov prvega letošnjega četrtletja, saj bo že močno čutiti vpliv pandemije. Sezono je odprla banka JP Morgan Chase in sporočila, da je od januarja do konca marca ustvarila 2,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 69 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Vzrok so občutno višje rezervacije (8,3 milijarde dolarjev, petkrat več kot pred enim letom) za tvegana posojila zaradi posledic novega koronavirusa. Delnice so, podobno kot preostale pomembne bančne delnice, padle za tri odstotke. A to včeraj ni ustavilo delniških indeksov – Dow Jones se je povzpel za več kot dva odstotka in se za nekaj časa povzpel tudi nad 24 tisoč točk. Spomnimo, da je Wall Street že prejšnji teden močno poskočil, širši indeks S & P 500 se je povzpel za 12 odstotkov, največ po 1974.

Nafta WTI povsem blizu 18-letnemu dnu
Vrednosti nafte kljub dogovoru o občutnih rezih proizvodnje spet strmo padajo. V torek so se sesedle za deset odstotkov, tako da je treba za 159-litrski sod ameriške lahke nafte spet plačati le 20 dolarjev, medtem ko je brent zdrsnil pod 30 dolarjev. Izvoznice nafte so se dogovorile, da bodo sčasoma skupno načrpale kar 19,5 milijona sodov nafte dnevno manj, kar pomeni 20 odstotkov svetovne ponudbe. A vse te zaveze so očitno premalo v primerljavi z izjemno presežno ponudbo, ki je nastala zaradi ustavitve gospodarstva v dobršnem delu sveta. Včeraj tako naftnemu trgu ni pomagala niti novica, da je kitajski uvoz surove nafte marca porasel za 12 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani.