V zadnjih 60 letih je bilo 14 tako uspešnih nizov, piše Bloomberg. Pet se jih je nato končalo, štirje so se podaljšali za en mesec (pri čemer je bil pribitek v dodatnem mesecu rasti v povprečju več kot triodstoten), preostalih pet je trajalo še dlje in so v povprečju prinesli dodatno 10-odstotno rast, vključno z (do danes) zadnjim tako uspešnim nizom, ki je trajal 10 mesecev, in se je končal januarja 2018. Kako bo tokrat? Začetek jeseni je tradicionalno neugoden, analitiki pri Bank of America so izračunali, da je september za vlagatelje v več kot 100-letni zgodovini borze najslabši mesec v letu, saj se S & P 500 v povprečju zniža za en odstotek.

Grozljivo napihnjene bilance centralnih bank
Popravek navzdol seveda ni izključen, sploh ker različica delta grozi, da bo precej upočasnila okrevanje, s tem pa tudi dobičke podjetij. Ti so bili v drugem četrtletju sijajni. V ZDA so imela tako podjetja, vključena v indeks S & P 500, kar za 26 odstotkov višje prihodke in za 93 odstotkov višji dobiček kot v istem obdobju lani. Podobno je bilo v Evropi. Glavni razlog, da delniški indeksi postavljajo rekorde, pa seveda ostaja ohlapna politika centralnih bank, ki z osupljivim tiskanjem denarja finančne igralce spodbuja k tveganju. Do konca leta bo bilančna vsota centralnih bank razvitih držav dosegla 28 bilijonov dolarjev, kar dve tretjini te vsote gre na rovaš vseh ukrepov po epidemiji!

Fed bo potrpežljiv in preudaren
Vse to se odraža tudi na trgu nepremičnin, kjer gredo cene nezadržno navzgor, junija je v ZDA zelo opazovani indeks Case-Shiller, ki beleži povprečne cene rabljenih stanovanjskih enot v 20 metropolah, porasel za rekordnih 19,2 odstotka (na letni ravni). Guverner Feda Jerome Powell je prejšnji teden na virtualnem srečanju v Jackson Holu poudaril, da bi bile lahko napačne poteze v sedanjem okolju še posebej škodljive, s čimer je spomnil na letu 2013, ko se je po finančni krizi Fed precej agresivno lotil zaostrovanja politike, kar je vznemirilo finančne trge. Obseg programa odkupovanja obveznic (QE) za zdaj ostaja nedotaknjen (120 milijard dolarjev mesečno), je pa pričakovati, da bo ob koncu leta Fed postopno že zmanjševal to vsoto, s tem pa začel vse pripravljati tudi na dvig obrestne mere, ki pa ga pred letom 2023 še ne gre pričakovati.

Sorodna novica Furs po odzivu javnosti spremenil predlog obdavčitve kriptovalut

Furs ponuja na izbiro dve možnosti obdavčitve
Rast kriptovalut se je v zadnjih dneh umirila. Vseeno je bitcoin avgusta pridobil še 14 odstotkov, številni alt kovanci pa še precej več, ADA na primer več kot 110 odstotkov. V Sloveniji je v zadnjih dneh veliko pozornosti vzbudil predlog Fursa o obdavčitvi kriptovalut. Prvo različico, da bi vsako prodajno transakcijo obdavčili z 10 odstotki od skupne prodajne vrednosti, so včeraj dopolnili s predlogom, da se bo ob prodaji kriptovalut vsak lahko sam odločil, ali bo plačal 25-odstotni davek na dobiček ali desetodstotni davek na celotno prodajno vrednost kriptovalute.

V Nemčiji določeni dobički neobdavčeni
Slovenija je sicer ena redkih držav, kjer je trgovanje s kriptovalutami načeloma (vsaj za male vlagatelje) neobdavčeno. V Nemčiji, na primer, so neobdavčene le prodaje po vsaj enem letu imetništva, kdor bitcoin (ali kakšno drugo kriptovaluto) proda prej kot v enem letu, pa je obdavčen le, če je ustvaril več kot 600 evrov dobička. V ZDA dolgoročne vlagatelje obdavčijo po običajnem davku na kapitalske dobičke, tiste, ki dobiček unovčijo prej kot v letu dni, pa odvisno od zaslužka posameznika. Tisti z najnižjimi prihodki (do 40 tisoč dolarjev) tako sploh ne plačajo nobenega davka, medtem ko je najvišja, 20-odstotna obdavčitev predvidena za državljane, ki (ločeno od trgovanja s kriptovalutami) presežejo dobrih 440 tisoč dolarjev letnega zaslužka.