Širši newyorški delniški indeks S&P 500 (2.425 točk) je v četrtek izgubil 1,5 odstotka (šele četrtič letos se je znižal več kot odstotek), v petek pa še dodatnih 0,18 odstotka. Petkove izgube je sicer precej omilila novica, da je Belo hišo zapustil kontroverzni Steve Bannon, glavni Trumpov strateg. Bannon je med drugim zagovarjal protekcionistično politiko ZDA, z njegovim odhodom pa se je precej zmanjšala verjetnost, da predsedniku "uide" ekonomski svetovalec Gary Cohn. Da se je Wall Street zadnji teden malce odmaknil od rekordnih ravni (Dow Jones je nazadoval za 0,8 odstotka, S&P 500 za 0,6 odstotka), gre pripisati tudi odzivu ameriškega predsednika na nasilje v Charlottesvillu, ko je neonaciste in rasiste izenačil s protestniki.

Trump ne govori več o borznem mehurčku
Se na ameriškem delniškem trgu zdaj le začenja popravek, ki ga ni bilo od konca leta 2015, če pod definicijo popravka razumemo desetodstotni odmik delnic od rekordnih ravni? To ne bi bilo nič nenavadnega. Donald Trump je že lani med kampanjo opozarjal, da je trg precenjen (pogosto je uporabljal besedo bubble, da gre torej za borzni mehurček), in čeprav zdaj skoraj vsak zgodovinski vrh elitnih indeksov pospremi s tvitom, da je to posledica njegove politike (o mehurčku ne govori več), je jasno, da trg v resnici še čaka na uresničitev njegovih obljub. "Vlagatelji se sprašujejo, kako in kdaj se bodo uresničile Trumpove obljube o infrastrukturnih projektih in davčnih olajšavah. Vse to je že vključeno v cene delnic, če izvedbe ne bo, se mi pri teh visokih vrednotenjih ameriškega trga zdi, da je od vseh velikih trgov prav ameriški najranljivejši," nam je povedal Aleš Lokar iz KD Skladov.

Zlato najvišje v zadnjih devetih mesecih
Eden izmed ameriških analitikov je to, da bi prav Trump utegnil biti glavni krivec za večji padec delniških trgov, označil kot "blonde swan", s čimer se je zaradi svetle barve Trumpovih las poigral s terminom "black swan", črni labod, ki označuje nepredvidljiv dogodek, ki ima lahko zelo velik učinek. V tem primeru bi lastniki delnic utrpeli visoke izgube, verjetno pa bi zasijalo zlato. Njegova cena se je v petek prvič po novembru zvišala nad 1.300 dolarjev za unčo (31,1 grama), a le za nekaj minut. Cena paladija je pri 934 dolarjih dosegla 16-letni vrh. Previdnejši vlagatelji so se zatekli tudi v varne obveznice, tako da je donosnost desetletne ameriške obveznice le še 2,19-odstotna. Na začetku leta je bila 2,45-odstotna. Takšna gibanja pa so neobičajna, saj Fed zvišuje temeljno obrestno mero, kar bi se moralo odraziti tudi na višjih zahtevanih stopnjah donosnosti obveznic.

Fed naj bi letos ukrepal še enkrat
Analitiki pri banki JPMorgan sicer menijo, da finančni trgi podcenjujejo verjetnost, da bo ameriška centralna banka decembra spet zvišala obrestno mero Fed funds. Po terminskih pogodbah sodeč, je ta verjetnost malce manj kot 50-odstotna. Pri JPMorganu pravijo drugače. "Vsekakor bo decembra v igri dvig obresti, res pa je, da bo Fed budno spremljal morebitno rast inflacije. Gibanja na trgu dela so spodbudna in upravičujejo dvig obresti," so zapisali. Ker je rast plač vedno očitnejša, bi se moralo to slej ko prej odraziti tudi na višji inflaciji. "Pričakujemo decembrski dvig obresti in nekaj nadaljnjih dvigov v prihodnjem letu, tako da bo realna obrestna mera ničelna." Po julijskem sestanku Feda je obrestna mera ostala v območju med 1,0 in 1,25 odstotka. Naslednji sestanek Zveznih rezerv bo od 19. do 20. septembra.

Nafta naj bi ostala v razponu med 40 in 50 USD
Kazalo je, da bo nafta teden končala "pod gladino", a je v petek popoldne sledila močna rast, kar je bil odziv na nižjo vrednost dolarja (za evro je treba plačati 1,1762 dolarja) in novico, da se je število delujočih naftnih vrtin v ZDA v tednu do 18. avgusta znižalo za pet, tako da je zdaj delujočih še 763 vrtin. Cena brenta in lahke nafte se je zvišala za približno tri odstotke (159-litrski sod brenta z dobavo v oktobru je poskočil na 52,7 dolarja), na tedenski ravni pa je omembe vreden plus uspel le brentu, ki je dražji za 1,5 odstotka. "Dejstvo je, da na ponudbeni strani pritisk ostaja precejšen in se zmanjšuje počasneje, kot so upali vlagatelji. Napovedi, da bo cena nafte letos nekje med 40 in 50 dolarji, zato po mojem mnenju še vedno drži," je povedal Aleš Lokar.

Triglavove delnice zanimive za nakup
Na Ljubljanski borzi še vedno ni posebnih sprememb, trgovanje pa ostaja skromno. Omeniti velja le objavo poslovnih rezultatov Zavarovalnice Triglav. Čisti dobiček se je v prvem letošnjem polletju zvišal za šest odstotkov, na 36,1 milijona evrov. "Rezultati so zelo solidni, cena delnice pa je kar podprta s temi številkami. Ker pričakujemo postopno normalizacijo monetarne politike, se mi zdijo Triglavove delnice kar zanimive za nakup," je komentiral Lokar. Tečaj Triglavovih delnic se je v petek zvišal četrtič zapored, najvišji posel je bil sklenjen pri 26,98 evra, kar je tik pod najvišjo vrednostjo v zadnjih dveh mesecih. Sklenjenih je bilo le osem poslov. Indeks SBITOP je teden končal pri 810 točkah, kar pomeni 0,86-odstotno rast na tedenski ravni.

Bitcoini kmalu v rezervah centralnih bank?
Kriptovaluta bitcoin je v četrtek pri 4.489 dolarjih dosegla nov rekord. Neverjetno, če vemo, da je bila na današnji dan pred enim letom cena le okoli 580 dolarjev. Analitik z Wall Streeta Tom Lee bitcoinu napoveduje bleščečo prihodnost in ga sredi prihodnjega leta vidi pri 6.000 dolarjih, saj bitcoin "priznava" vedno več institucionalnih vlagateljev, hitrost transakcij se izboljšuje, vse večje je tudi zanimanje širše javnosti. Že julija je Tom Lee presenetil, ko je v analizi poudaril, da bi bil lahko bitcoin do leta 2022 v rangu med 20 tisoč in 55 tisoč dolarjev. Prepričan je, da bi lahko bil bitcoin alternativa za zlato, pa čeprav je trenutna tržna vrednost vsega zlata pri približno 7,5 bilijona dolarjih več kot desetkrat višja od tržne kapitalizacije bitcoina. Ponudba zlata narašča, ponudba bitcoinov pa se medtem približuje limitu, to je 21 milijonom kovancem. Pričakuje celo, da bodo tudi centralne banke začele razmišljati, da bi imele nekaj rezerv v kriptovalutah.