Kako naj se v teh razmerah odzivajo vlagatelji? "Letošnje leto na borzah je vse prej kot dolgočasno, na žalost neukih investitorjev. Vsi bi si želeli še eno leto 2021, kar bo težko ponovljivo, vendar pa lahko s pametnim načinom vlaganja dosežemo zadovoljive donose. Prva strategija je, da investirani znesek razdelimo na 3–6 delov, ki jih vplačujemo sukcesivno (na primer enkrat mesečno). S takim ukrepom dosežemo boljše izhodišče nabavne cene. Druga strategija je razdelitev sredstev na naložbe ali delnice z maksimizacijo rasti, visokih dividend in delnic podjetij, ki so podcenjena, ker je preveč nejasnih in nepredvidljivih dogodkov v letošnjem letu: od visokih cen energentov, vojne v Ukrajini, sankcij Rusije in njenih zaveznikov ter politiki dviga obrestnih mer," nam je povedal Klemen Kokalj (Vzajemci skupina).

Kakšen je vpliv cen nafte na delniške trge?
Benjamin Golež, profesor za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame, v luči donosov na delniških trgih ne vidi posebne nevarnosti v visokih cenah nafte (te so v drugi polovici tedna spet pogumno presegle mejo 100 dolarjev za sod): "Trenutne cene nafte so odraz povečanega povpraševanja po nafti po koncu epidemije in na drugi strani nižje dobave zaradi rusko-ukrajinske vojne. Med cenami nafte in delniškimi trgi v zgodovini ni bilo veliko korelacije, vsaj v ZDA ne. Visoke cene nafte so dobrodošle za naftno industrijo in tudi za zeleno industrijo, slabo pa na primer vplivajo na transportno industrijo. Cena nafte torej nimajo enoznačnega vpliva na delniške trge."

Gotovina prinaša izgubo
Kaj Golež priporoča vlagateljem? "Tveganj je veliko. Veliko bo odvisno od tega, kako dolgo bo trajala vojna, kako se bodo centralne banke spopadale z inflacijo in ali bomo videli ponoven izbruh koronavirusa na Kitajskem. Recept je klasičen: prihranke je treba dobro razpršiti med delnice, obveznice in nepremičnine in ne držati preveč gotovine, ker je pričakovana inflacija visoka," je Golež povedal za Radio Slovenija. Gledano skozi prizmo tistih, ki denar raje držijo na banki, je sicer dobrodošlo, da se evribor zadnje tedne vztrajno viša, a je še vedno v negativnem območju.

Najboljši teden po novembru 2020
Vsi trije osrednji indeksi v New Yorku (Dow Jones, S & P, Nasdaq) so dosegli največjo tedensko rast po novembru 2020, Nasdaq se je povzpel celo za dobrih osem odstotkov. Ni prvič, da se marec kaže kot mesec, ko je trgovanje zelo volatilno. Leta 2020 se je ravno marca končala norija "pikakom" podjetij, Nasdaq pa je strmoglavil za 10 odstotkov. V bolj svežem spominu je marčevski "tobogan" ob začetku epidemije, ko je strmemu padcu hitro sledila tudi rast. Ali bi bilo dobro tudi tokratni padec izkoristiti za pogumnejši vstop na trg, je za zdaj še prekmalu reči.

Je najhuje mimo? Takšen sklep je še prenagel.
Štiridnevna visoka rast na Wall Streetu je morda nekatere prepričala, da je najhujše na delniških trgih mimo in da bo šlo le še navzgor. Vendar je likvidnost zelo slaba (najnižja v skoraj dveh letih), razlika (spread) med najboljšim povpraševanjem in ponudbo pa večinoma precej visoka. Poleg tega so številne delnice na 52-tedenskem dnu. Vse to kaže, da je rast na trhlih temeljih, predvsem pa bo treba počakati na večjo likvidnost. Pomembno vlogo bodo še naprej igrale centralne banke. Fed je prvič po treh letih zvišal obrestno mero, po pričakovanjih le za 0,25 odstotne točke.

Sorodna novica Krka: Vpliva razmer v Rusiji in Ukrajini na letošnje poslovanje ni mogoče zanesljivo oceniti

Bullard zahteva močnejše zaostrovanje denarne politike
Znotraj Feda je kar nekaj takšnih, ki imajo bolj "jastrebja" stališča, zelo glasen je še vedno James Bullard, ki pravi, da bi moral Fed letos kar 12-krat zvišati obresto mero za 25 bazičnih točk, preden bi javnost prepričal, da v boju proti inflaciji misli resno. Z drugimi besedami: obresti bi morale do konca leta porasti na tri odstotke, ne zgolj na 1,75 odstotka, kot trenutno predvidevajo finančni trgi. Bullard je bil tudi edini član Fedovega odprtega odbora, ki je glasoval za dvig obresti v višini 50 bazičnih točk.

Izrazit odboj Krkinih delnic
Tudi Evropi je uspel lep odboj, vključno z Ljubljansko borzo (SBITOP v petih dneh: +9 %). V ospredju je bila Krka, ki je objavila, da je bil lanski dobiček s 308,2 milijona evrov za sedem odstotkov višji kot predlani, predvsem pa je nekoliko pomirila vlagatelje z oceno, da kljub težavam na ruskem tržišču poslovanje na daljši rok ni ogroženo. Tečaj Krkinih delnic se je od ponedeljka zvišal kar za 15,7 odstotka, na 94,40 evra. Petrolove delnice so poskočile za dobrih 10 odstotkov, podjetje je imelo lani za 124,5 milijona evrov dobička, kar je 72 odstotkov več kot predlani.