Prvi petek v mesecu je v ZDA tradicionalno dan, ko ministrstvo za delo postreže s svežimi podatki o trgu dela. Največje gospodarstvo sveta je julija ustvarilo neto 157 tisoč delovnih mest, kar je manj od napovedi ekonomistov (190 tisoč), je bilo pa zato maja in junija ustvarjenih 59 tisoč več služb od prvih napovedi. Stopnja brezposelnosti se je s štirih znižala na 3,9 odstotka. Ker podjetja težko dobijo kvalificirano delovno silo, so šle plače navzgor - povprečna urna postavka je bila višja za 0,3 odstotka (na letni ravni za 2,7 odstotka). Že prejšnji mesec je Fed v poročilu zapisal, da je v številnih poklicih težko dobiti delavce, primanjkuje zlasti inženirjev, določenih proizvodnih delavcev, voznikov tovornjakov in tudi strokovnjakov na področju informacijske tehnologije. Tesen trg dela utegne spodbuditi inflacijo in Fed prisiliti v agresivno višanje obrestne mere, posledica tega bi bila lahko tudi recesija. Prav ta teden so se Zvezne rezerve spet sestale na redni seji, pričakovano pa obresti ostajajo nespremenjene.
Apple prebil magično mejo
Teden na newyorških borzah ni prinesel posebnih sprememb. Elitni Dow Jones se je v petih dneh povzpel le za enajst točk, vseeno pa so nekatere delnice blestele. Apple je postal prvo podjetje v ameriški borzni zgodovini, ki je "težko" tisoč milijard dolarjev. Mejnik je padel po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov, ko je cena delnice presegla 207 dolarjev. Čeprav je Huawei (54,2 milijona prodanih telefonov) v tem obdobju Apple izpodrinil z 2. mesta največjih svetovnih proizvajalcev telefonov (za Samsungom, ki je v treh mesecih prodal 71,5 milijona naprav), pa je Apple z 41,3 milijona prodanimi iPhoni vseeno poskrbel za izjemen dobiček (v treh mesecih ga je bilo za 11,5 milijarde dolarjev), saj je povprečna cena prodanega iPhona s 694 porasla na 724 dolarjev. Kdor je pred desetletjem (avgusta 2008) v Applove delnice vložil tisoč dolarjev, je njegova naložba zdaj vredna več kot 9.200 dolarjev, pri čemer niso upoštevane dividende.
Musk od neotesanca do olikanca
Pretekli teden je veliko pozornosti vzbudil proizvajalec električnih avtomobilov Tesla. Ne toliko s številkami kot z besedami prvega moža podjetja. Elon Musk se je namreč večkrat opravičil za nesramno vedenje na videokonferenci na začetku maja, ki je sledila prejšnji objavi četrtletnih rezultatov. Takrat je na nekatera vprašanja odgovarjal arogantno, kot da se ne bi zavedal, kako zelo je njegovo podjetje odvisno od analitikov na Wall Streetu. Delnice so tudi zato izgubile pet odstotkov, tokrat pa je bilo vse drugače. Musk se je opravičeval, ker ni bil vljuden, ob nekaterih spodbudnih četrtletnih postavkah v bilanci pa so delnice v četrtek pridobile kar 16 odstotkov. Ker se je tržna vrednost podjetja povzpela za okrog devet milijard dolarjev, je eden od analitikov zapisal, da je bilo Muskovo opravičilo verjetno najbolj dobičkonosno opravičilo v borzni zgodovini. Podjetje Tesla sicer še vedno posluje z izgubo (ta je bila manjša od napovedi), a bo do konca leta splezal iz rdečih številk. Do konca avgusta želi doseči cilj, da tedensko proizvede 6000 modelov 3.