V trenutku, ko je Donald Trump v torek Pjongjangu zagrozil z ognjem in besom, je Dow Jones prekinil izjemen niz desetih zaporednih pozitivnih dni, v katerih je neutrudno postavljal nove rekordne vrednosti. Torek, sreda in četrtek so prinesli popravek navzdol, v petek pa je sledila rahla rast tega elitnega delniškega indeksa, potem ko so sveži podatki o inflaciji pregnali strah pred prehitrim zaostrovanjem Fedove denarne politike. Indeks cen življenjskih potrebščin se je namreč v ZDA julija na mesečni ravni zvišal le za 0,1 odstotka (analitiki so napovedovali 0,2-odstotni dvig), na letni ravni pa je bila inflacija julija 1,7-odstotna. Vedno več je napovedi, da morda ameriška centralna banka letos sploh ne bo več zvišala temeljne obrestne mere. Dow Jones je na tedenski ravni izgubil 1,1 odstotka, širši S&P 500 pa 1,4 odstotka, kar pomeni drugi najslabši teden letos. Frankfurtski DAX30 je v petih dneh izgubil 2,3 odstotka, v petek je prvič po aprilu pogledal pod 12 tisoč točk.
Zlato najviše v zadnjih dveh mesecih
Tudi trgi v razvoju so izgubljali, tedenska izguba je bila skoraj 2,5-odstotna in s tem najvišja letos. Izstopala je Južna Koreja s povprečno več kot triodstotnim padcem delnic, največjim po juniju 2016. Če se je razpoloženje na delniških trgih nekoliko ohladilo, pa se je spet povečalo povpraševanje po naložbah, ki veljajo za varno zatočišče. Donosnost desetletne nemške obveznice (višja kot je cena, nižja je zahtevana donosnost) se je prvič po juniju znižala pod 0,4 odstotka in bila tako več kot 20 bazičnih točk pod julijskim vrhom. Pri dveletnih nemških obveznicah je donosnost zdrsnila na minus 0,71 odstotka. Cena zlata je dosegla najvišjo točko v zadnjih dveh mesecih, za unčo (31,1 grama) je bilo treba odšteti le še nekaj dolarjev manj kot 1.300 dolarjev. Srebro se je spet povzpelo nad 17 dolarjev za unčo, petodstotni pribitek na tedenski ravni pa je najvišji po lanskem juliju.
Več zanimanja za "medvedje" vzajemne sklade
Kar nekaj pomembnejših upravljavcev premoženja je v zadnjih dneh opozorilo vlagatelje, naj bodo previdni. Napetosti med ZDA in Severno Korejo so povečale geopolitično tveganje, napovedano zaostrovanje evropske in ameriške monetarne politike ob trenutno zelo visokih vrednotenjih prav tako zmanjšujejo privlačnost delniških naložb. Vedno več je stav, da se bo trg obrnil navzdol. Ameriški vzajemni skladi, ki jim vrednost raste ob negativnih gibanjih na delniških trgih, so v drugem letošnjem četrtletju privabili za 413 milijonov dolarjev svežega denarja, kar je največ po letu 2013. Vlagatelji v tovrstne sklade letos niso imeli razlogov za zadovoljstvo, saj se je od začetka leta newyorški indeks S&P 500 povzpel za več kot deset odstotkov, v zadnjih dneh pa so dobili nekaj malega zadoščenja. V četrtek je S&P šele tretjič letos (in prvič po več kot dveh mesecih) izgubil več kot odstotek.

Najbolj nora napoved: bitcoin do 100 tisoč USD?
Na valutnih trgih sta pozornost vlagateljev pritegnila japonski jen in švicarski frank. Če je bilo treba na začetku avgusta za evro plačati že več kot 1,15 franka, je ob koncu tedna evro lastnike zamenjal pri 1,13 franka. Tedenska rast švicarske valute proti evru je bila najvišja v več kot letu dni. Ker je bila ameriška inflacija nižja od pričakovanj, pa je evro vseeno nadaljeval rast v primerjavi z dolarjem in bil v petek večji del dneva nad mejo 1,18 dolarja za evro. Pri Morgan Stanleyju so napovedali, da bo treba na začetku leta 2018 za enotno evropsko valuto odšteti 1,25 dolarja. Medtem se nadaljuje divja rast kriptovalute bitcoin, saj je njena vrednost prvič presegla 4.000 dolarjev. Letos se je cena bitcoina več kot potrojila! Domišljije, kam se bo povzpel bitcoin, ne manjka, že pred meseci je eden od analitikov banke Saxo bank napovedal, da bi lahko bitcoin v desetih letih dosegel neverjetnih 100 tisoč dolarjev.
Opecova proizvodnja julija najvišja po decembru
Cena nafte brent je po objavi podatka, da so se zaloge surove nafte v ZDA v zadnjem tednu znižale precej bolj od napovedi, pri 53,64 dolarja za sod (159 litrov) dosegla najvišjo raven v zadnjih dveh mesecih in pol. Ob koncu tedna je sledil popravek navzdol, saj je Opec vedno manj dosleden pri spoštovanju dogovora o znižanju proizvodnje. Mednarodna agencija za energijo je sporočila, da so se države Opeca julija le v 75 odstotkih držale dogovora (najmanj po januarju), pri čemer so bile največje kršiteljice Alžirija, Irak in Združeni arabski emirati. Povprečna julijska proizvodnja je tako porasla za 173 tisoč sodov dnevno, na 32,87 milijona sodov, kar je največ po lanskem decembru, ki je bil zadnji mesec pred uveljavitvijo dogovora. Ameriška lahka nafta je zdrsnila na dobrih 48 dolarjev, kar je najnižja vrednost po 26. juliju.