Wall Street je teden začel s tretjim največjim padcem v zgodovini: Dow Jones je v ponedeljek, dan po tem, ko je Fed izstrelil še zadnji naboj in obresti spustil kar za 100 bazičnih točk, na ničelno raven (ob tem pa napovedal tudi nov krog odkupovanja obveznic v skupni vrednosti 700 milijard dolarjev), strmoglavil za 12,9 odstotka. V odstotkih je šlo za najhujši padec po črnem ponedeljku 1987, v točkah (2997 točk) pa za rekordno izgubo. Tudi včeraj so vlagatelji sprva trpeli muke, Dow Jones je celo za hip pogledal pod 20 tisoč točk, kar se ni zgodilo od maja 2017, nato pa v dobrih dveh urah krenil več kot tisoč točk višje. Do konca dneva je sledilo še kar nekaj skokov v eno ali drugo smer, ob koncu trgovanja pa je bil Dow za okrog štiri odstotke v plusu.

Helikopterski denar postaja realnost
"Kakšen nor dan, ljudje sploh ne vedo, kaj bi naredili. Vlada zmeda, volatilnost je celo večja kot med veliko depresijo, zaradi posledic koronavirusa nihče ne ve, kako trenutno ovrednotiti delnice," je povedal eden od tujih borznikov. In zakaj so včeraj indeksi kar naenkrat močno pridobivali? Olajšanje je prinesla novica, da Trumpova administracija načrtuje spodbujevalni sveženj v vrednosti tisoč milijard oziroma bilijon dolarjev, Fed pa bo začel odkupovati tudi podjetniške obveznice. Hkrati bo vsak Američan (najbogatejši naj bi bili izvzeti) dobil ček za tisoč dolarjev za takojšnjo porabo. Helikopterski denar, ki bi ga morali po mnenju ekonomista Marka Jakliča dobiti tudi Evropejci: "Absolutno podpiram. Naj se čim prej zgodi, da vsi državljani evropske monetarne unije dobijo na račune denar. Saj ta denar ne bo povečal porabe na način, da bi zmanjšal krizo. Predvsem bo zmanjšal 'preživetveni strah'," je pojasnil v intervjuju za MMC.

Sorodna novica Streljati čim prej in z vsemi topovi

Streljati je treba z vsemi topovi
"Gospodarske posledice bodo vse hujše z vsakim dodatnim dnevom negotovosti in 'zamrznitve' življenja. Monetarna politika, banke in tudi država morajo predvsem takoj zagotoviti potrebno likvidnost. Treba je “streljati čim prej in z vsemi topovi. Kar naenkrat so težave tako na ponudbeni strani kot na strani povpraševanja. Težave tako za podjetja, ki so soočena z motenimi dobavami in vse manjšim povpraševanjem, za podjetja, ki ne smejo poslovati, pa za države, ki so prezadolžene še iz prejšnje krize, ki jim bodo močno upadli prihodki ob hkratni potrebi po izjemno hitrem povečanju trošenja. Soočeni smo z zelo kompleksnim stanjem, ki bo imelo učinke še dolgo potem, ko bomo zajezili pandemijo," je še povedal Marko Jaklič.

Sorodna novica Fed ni izgubljal časa in je obresti že spustil na ničelno raven

Nemški BDP naj bi letos upadel za en odstotek
Kako šokantno hitro padajo indeksi, najlepše kaže frankfurtski delniški indeks DAX30. Pred enim mesecem, 19. februarja, je bil pri 13.789 točkah rekordno visoko, v samo štirih tednih pa je strmoglavil za 40 odstotkov. Včeraj je sicer dočakal soliden popravek (povzpel se je za dobra dva odstotka, na 8.939 točk), toda težav gotovo še ni konec. Po predvidevanju analitikov bo nemška gospodarska rast letos negativna, BDP naj bi se znižal za okrog odstotek. Včeraj objavljena sveža vrednost konjunkturnega indeksa Zew je nadvse skrb vzbujajoča. Indeks, ki ga mesečno objavljajo na podlagi ankete med 170 analitiki in profesionalnimi vlagatelji, je z 8,7 padel na minus 49,5 točke. To je rekordni padec od začetka izračunavanja indeksa Zew decembra 1991.

Padec državnih obveznic in tudi nafte
Izjemno pestro je bilo včeraj tudi dogajanje na preostalih trgih. Izjemno iskan je bil ameriški dolar, tako da je evro v primerjavi z dolarjem izgubil največ v zadnjih 21 mesecih in zdrsnil pod 1,10 dolarja. Trimesečni libor za dolar je poskočil, kot še nikoli po letu 2008. Trg obveznic je doživel razprodajo, donosnost ameriške desetletne obveznice, ki se giblje v nasprotni smeri kot njena cena, je porasla za 27 bazičnih točk, na en odstotek. Nafta še naprej strmo pada, včeraj se je brent pocenil za šest odstotkov in dno "našel" pri 28,5 dolarja. To je najmanj v zadnjih treh letih. Zaradi novega koronavirusa, ki je ustavil letalski promet in precejšen del gospodarske dejavnosti, se je povpraševanje po nafti močno znižalo, s 1. aprilom pa bo (po sporu med Savdsko Arabijo in Rusijo) konec Opecovega dogovora o nižjih kvotah črpanja, zato je pričakovati rekordno presežno ponudbo.