Osnutek načrta proračuna za leto 2024, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala 13. oktobra, je v skladu z julija podanimi priporočili Sveta EU-ja, je v oceni, objavljeni v torek, zapisala Evropska komisija. S tem se je Slovenija znašla v skupini držav s skladnimi javnofinančnimi načrti, v kateri so še Ciper, Estonija, Grčija, Irska, Španija in Litva.

Sorodna novica Kovač: Poplave so vladi ponudile širok alibi za vse mogoče napake ali nedorečenosti

Boštjančič opominja na metodologijo

Pri oceni, ki so jo objavili v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra, so sicer upoštevali zgolj ukrepe, sprejete ali napovedane do konca oktobra, je pa minister za finance Klemen Boštjančič v izjavi po seji vlade povedal, da spremembe, ki so bile ali še bodo danes (sreda) na glasovanju v DZ vnesene v proračunske dokumente od 13. oktobra naprej, niso tako velike, da bi to močno vplivalo na oceno komisije po dokončnem sprejemu proračunskega paketa za leti 2024 in 2025.

Povsem drugačno oceno proračunskih dokumentov je že oktobra podal fiskalni svet. Ta je v svoji oceni med drugim zapisal, da bo javnofinančna politika tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična, kar je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je tudi kar se tiče boja proti inflaciji v nasprotju z denarno politiko v evrskem območju. Fiskalni svet tudi stalno opozarja na nerealno in neverodostojno proračunsko načrtovanje, še posebej na področju izdatkov.

Ocene komisije se od ocen fiskalnega sveta razlikujejo zaradi metodoloških razlik, je danes povedal Boštjančič. Evropska komisija in vlada ukrepov za spopad s posledicami koronske krize in za blažitev energetske krize ter draginje, ki so sicer začasne in enkratne narave, zaradi dogovora na ravni EU-ja glede veljavnosti odstopne klavzule od fiskalnih pravil ne upoštevata kot enkratne izdatke in jih vključujeta v oceno strukturnega primanjkljaja ter rasti izdatkov. Fiskalni svet jih medtem upošteva kot enkratne izdatke.

Sorodna novica Kračun: Predlog proračuna brezpredmeten, saj niso prikazani javnofinančni učinki dodatnih ukrepov

Enkratni izdatki?

Načrtovani izdatki v letih 2024 in 2025 za obnovo po poplavah se bodo ob vnovični veljavnosti fiskalnih pravil upoštevali kot enkratni izdatki, če bo Evropska komisija sledila želji Slovenije.

Vlada se po Boštjančičevih besedah sicer zaveda, da so vsi ti enkratni izdatki kratkoročni, in da bo pri njihovem odpravljanju v prihodnje treba zagotoviti večji fiskalni napor oz. primerno omejeno rast izdatkov.

Evropska komisija je v nedavno objavljeni jesenski gospodarski napovedi ocenila, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj v letu 2024 dosegel 3,3 odstotka BDP-ja in se tako glede na letos pričakovanih 3,7 odstotka znižal. Javni dolg pa naj bi z 69,3 odstotka nazadoval na 68,4 odstotka BDP-ja.

Te ocene so celo nekoliko ugodnejše od samih vladnih napovedi. Ta je v omenjenem osnutku proračunskega načrta ocenila, da bo primanjkljaj pri 3,8 odstotka BDP-ja (po 4,5 odstotka v tem letu), javni dolg pa naj bi z 69,9 odstotka BDP-ja upadel na 68,9 odstotka BDP-ja.

Razlika po Boštjančičevih besedah izhaja iz tega, ker je vlada v oceno že vključila tudi enkratne ukrepe za obnovo po poplavah, ki so ocenjeni na okoli 0,8 odstotka BDP-ja, tako da naj bi bil brez njih primanjkljaj pri okoli treh odstotkih.

Sorodna novica DZ: Poslanci bodo odločali tudi o odloku, ki omogoča večjo državno porabo v letu 2024

Potreba po srednji in dolgoročni finančni vzdržnosti

Obenem pa komisija tudi meni, da vsi načrtovani letošnji izdatki za naložbe in pomoči prebivalcem in gospodarstvu ne bodo uresničeni, saj da je Slovenija tradicionalno v svojih načrtih porabe za te namene bolj ambiciozna od končnih rezultatov. Pri tem v Bruslju opozarjajo, da to vodi tudi v višjo tekočo proračunsko porabo, predvsem za socialne transferje in razne ad hoc ukrepe.

Boštjančič je sicer priznal, da Evropska komisija Slovenijo opozarja na zagotavljanja srednje in dolgoročne javnofinančne vzdržnosti in da vlada za ta namen že pripravlja strukturne spremembe.

Med drugim je glede usklajevanja socialnih transferjev, plač v javnem sektorju, minimalne plače in pokojnin napovedal pogovor o spremembah pri različnih mehanizmih za usklajevanje. Razlog za to je med drugim tudi to, da ta usklajevanja trenutno dodatno poganjajo inflacijo, ki je precej višja od evrskega povprečja, je še povedal minister.