V letu 2025 vlada pričakuje 14,6 milijarde evrov prihodkov, odhodkov pa bo za skupaj 15,8 milijarde evrov. Proračunska poraba bo tako za skoraj 1,3 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu bruto domačega proizvoda pomeni 1,8 odstotka.

Pri tem je vlada izhajala iz napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji obetajo umiritev gospodarske rasti z 2,8 odstotka v prihodnjem letu na 2,5 odstotka v letu 2025. Glede rasti cen življenjskih potrebščin pa je direktorica urada Maja Bednaš povedala, da pričakujejo postopno umirjanje inflacijskih pritiskov že do konca tega leta, prihodnje leto naj bi se povprečna inflacija spustila pod štiri odstotke, v naslednjih letih pa nato pod tri odstotke.

Medtem ko so preostala delovna telesa že proučila predlog tako sprememb proračuna za leto 2024 kot tudi proračuna za leto 2025, pa je odbor za finance danes vzel pod drobnogled le drugega. Rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto se namreč še ni iztekel.

Boštjančič je povedal, da je vlada predlog proračuna za leto 2025 pripravila v še vedno negotovih razmerah po zaporedju treh kriz, to je covida 19, energetske krize in obsežnih poplav v letošnjem avgustu. Za sanacijo škode po poplavah bo v letu 2025 namenjenih 479 milijonov evrov. "Pri oblikovanju ukrepov za odpravo škode po poplavah je za ministrstvo za finance ključno, da se zagotovi transparentnost porabe javnih sredstev," je dodal.

V predlogu največ sredstev za izobraževanje in šport, manj za zdravstvo

V predlogu proračuna za leto 2025 se sicer največ sredstev, to je več kot 2,5 milijarde evrov, namenja za izobraževanje in šport. Sledita področji socialne varnosti in pokojninskega varstva, je naštel minister in dodal, da se za znanost in informacijsko družbo načrtuje 678 milijonov evrov sredstev, kar je največ v zadnjih petih letih. Poudaril je še sredstva za naložbe. V proračunu za leto 2025 se zanje namenjajo 1,9 milijarde evrov, je povedal.

V opoziciji so do predstavljenih proračunskih načrtov za čez dve leti kritični. "Kar napovedujete za leto 2025, ni nič svetlega," je menila Iva Dimic (NSi). Opomnila je, da se znižujejo sredstva za področja, za katera vlada prisega, da ostajajo prioriteta. Pri tem je omenila ministrstvo za zdravje, ki se mu za leto 2025 dodeljuje skoraj polovico manj, kot bo po ocenah porabilo letos. "Kaj torej lahko pričakujemo v letu 2025? Še daljše čakalne dobe namesto zdravstvene reforme?" je vprašala.

Rado Gladek (SDS) je pričakoval bolj realno sliko. "Če napovedujete zakon o sanaciji škode po poplavah, bi pričakoval, da že imate neki razrez po letih ter da je proračun temu primerno usklajen, toda minister pravi, da bomo že v začetku leta 2024 dobili rebalans," je dejal. Pri tem je opozoril, da več rebalansov pomeni slabše načrtovanje.

Odbor je zavrnil vse predloge opozicije za prerazporeditev sredstev

Poslanski skupini SDS in NSi sta do izteka roka, 19. oktobra, k predlogu proračuna za leto 2025 vložili 27 dopolnil. Do vseh se je na današnji seji opredelil odbor za finance kot matično delovno telo, podprl ni nobenega.

Miha Kordiš (Levica) je ob tem dejal, da bo treba proračunske dokumente pred njihovim dokončnim potrjevanjem v DZ-ju vseeno popraviti. Treba je zagotoviti sredstva za uskladitev socialnih transferjev z inflacijo ter preprečiti zamrznitev plač v javnem sektorju, je dejal.

Zdaj bo morala vlada na podlagi pripomb poslancev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2025, nato pa ga bo potrjeval DZ skupaj s spremembami proračuna za leto 2024, kar se bo predvidoma zgodilo na redni novembrski seji.

Predlog obeh proračunov spremljajo še spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2024 do leta 2026. Ta zvišuje najvišjo dovoljeno mejo izdatkov državnega proračuna, občin in zdravstvene blagajne ter posledično tudi sektorja država za prihodnje leto, ne pa tudi za leto 2025, saj še niso znane podrobnosti glede ponovne uveljavitve fiskalnih pravil v evrskem območju. Člani odbora so ga potrdili ob nasprotovanju opozicije.

S spremembami se bo omogočil ustrezen obseg izdatkov za vse javne blagajne in sektor država ob spremenjenih okoliščinah, vključno s sanacijo posledic naravnih nesreč v letu 2023, ki se odražajo tudi v samem predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto, je o odloku dejal Boštjančič.