Drugi zahtevek za izplačilo iz mehanizma za okrevanje po pandemiji covida 19, v katerem je Slovenija združila drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev ter prvi obrok posojil, je vreden okoli 600 milijonov evrov. Dejansko izplačilo bo nekoliko nižje, saj je Slovenija že prejela predplačilo, je pojasnil minister.

Po neuradnih informacijah obroka nepovratnih sredstev skupaj znašata okoli 300 milijonov evrov, prav toliko pa prvi obrok posojila.

"Gre za velik sveženj sredstev, izplačilo katerih pričakujemo še letos," je povedal. Del teh sredstev bo po ministrovih besedah namenjen tudi odpravi posledic avgustovskih poplav, to pa so predvsem ukrepi, ki bodo dolgoročno izboljšali protipoplavno zaščito.

Za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti je v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, ki je konec septembra prejel pozitivno oceno Bruslja, danes pa ga bodo predvidoma potrdili še ministri, predvidenih 240 milijonov evrov. Od tega je 220 milijonov evrov posojil in 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Slovenija je v okviru spremembe načrta zaprosila tudi za 404,5 milijona evrov dodatnih posojil za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, od tega bo 182 milijonov namenjenih obnovi dveh regionalnih železniških prog po avgustovski ujmi, bohinjske in koroške.

Celoten načrt obsega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil, ki jih bo po ministrovih besedah treba počrpati do sredine leta 2026.

Finančni ministri Evropske unije so potrdili spremenjeni slovenski načrt za okrevanje, ki obsega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Ta sredstva bo po ministrovih besedah treba počrpati do sredine leta 2026.

Vlada vsak mesec razpravlja o izvajanju ukrepov

Pojasnil je, da vlada vsak mesec opravi razpravo o tem, katera ministrstva zaostajajo pri izvajanju ukrepov, predvidenih v okviru načrta, in kaj bodo storila za njihovo izvedbo. "Vsi dobro vemo, da se v Sloveniji investicije vedno zamikajo iz različnih razlogov, predvsem dovoljenj. To je tisto, na kar bomo posebej pozorni, da se bodo investicije v celoti izvedle, tako kot so posamezni resorji tudi zagotovili," je poudaril Boštjančič.

Pogajanja, da bi Komisija dovolila izjemo pri fiskalnih pravilih

Boštjančič je ob tem pojasnil, da si Slovenija prizadeva, da bi Evropska komisija proračunske izdatke za obnovo po poplavah kot enkratne upoštevala še vsaj do avgusta 2025, in ne samo do konca prihodnjega leta. Boštjančič je spomnil, da je proračun za leto 2024, ki ga je vlada potrdila julija, predvideval javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Zaradi potreb, povezanih z odpravo posledic avgustovskih poplav, pa zdaj vlada načrtuje 3,8-odstotni primanjkljaj. Povečanje se bo po ministrovih besedah upoštevalo kot enkratni izdatki.

Pravila Evropske komisije predvidevajo, da se izdatki za naravno nesrečo kot enkratni upoštevajo v letu, v katerem se je zgodila, in še v enem letu kasneje. V primeru Slovenije gre torej za leti 2023 in 2024, je povedal. Slovenija pa si zdaj v pogovorih s komisijo močno prizadeva, da bi se izdatki za odpravo posledic poplav kot enkratni – s čimer se ne upoštevajo pri izračunih spoštovanja fiskalnih pravil – obravnavali še vsaj do avgusta leta 2025, je dejal minister. Pogovore je opisal kot "zelo intenzivne".

Boštjančič v odzivu na kritike Fiskalnega sveta: Krize se dogajajo druga za drugo

Ob tem se je odzval tudi na kritike fiskalnega sveta, da bo slovenska javnofinančna politika glede na proračunska dokumenta, ne glede na te enkratne izdatke, tudi v prihodnjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična, kar je neustrezno. Poleg tega po mnenju sveta ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil, obenem pa je v luči boja proti inflaciji tudi v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke. "Na eni strani se s kritiko lahko strinjam, če vzameš neki statični položaj. Ampak dejstvo je, da je zadnjih štiri ali pet let pokazalo, da se krize dogajajo ena za drugo. Mi se preprosto starih fiskalnih pravil, tudi tega, kar je v zakonu napisano, ne moremo več držati, saj krize prihajajo ena za drugo," je povedal.