
Energijski velikan je obrat v strategiji razkril po pritiskih nekaterih vlagateljev, nezadovoljnih, da so dobički BP-ja in vrednost delnic nižji od konkurence, poroča BBC.
Iz BP-ja so sporočili, da bodo okrepili svoj vložek v nafto in plin za okoli 20 odstotkov, na 10 milijard dolarjev letno, vložek v obnovljive vire energije pa zmanjšali za več kot pet milijard dolarjev od načrtovanega.
Poteza prihaja v času, ko sta tudi BP-jeva tekmeca Shell in norveški Equinor okrnila svoje načrte vlaganja v zeleno energijo, ameriški predsednik Donald Trump pa odprto poziva h krepitvi vrtanja in uporabi fosilnih goriv.
Kot je povedal izvršni direktor BP-ja Murray Auchincloss, bo podjetje "zelo selektivno", ko gre za vlaganje v zeleni prehod, pri čemer nameravajo vložek v zeleno energijo zmanjšati za do dve milijardi dolarjev letno. Po njegovih besedah gre za del BP-jeve strategije "resetiranja" in preusmeritve fokusa na krepitev dobička za pomiritev delničarjev.
Predsednik BP-ja Helge Lund pa je dodal, da se nova usmeritev družbe osredotoča na "krepitev denarnega toka".

Vse več družb opušča zeleni prehod
BP je eno od več energetskih multinacionalk, katerih pozornost se znova vrača k proizvodnji nafte in plina, katerih cena po pandemiji znova raste. Družba namerava do leta 2030 povečati svojo proizvodnjo na od 2,3 do 2,5 milijona 159-litrskih sodčkov nafte na dan, pri čemer upajo, da bodo do konca leta 2027 začeli "večje" naftno-plinske projekte.
Auchincloss je pod pritiskom nekaterih delničarjev, da okrepi dobičke, vključno z vplivno aktivistično skupino Elliot Management, ki ima 4,8 milijarde evrov vreden delež v 85-milijardnem podjetju. Elliot Management je eden od tistih vlagateljev, ki se zavzema za krepitev naložb v nafto in plin.
Lani je čisti dobiček BP-ja padel s 16,6 milijarde evrov leta 2023 na 8,7 milijarde evrov. A nekateri drugi delničarji in okoljevarstvene skupine so izrazili zaskrbljenost glede vrnitve na fosilna goriva. Prejšnji teden je skupina 48 vlagateljev družbo pozvala, naj jim omogoči glasovanje o vsakršnih morebitnih načrtih umika proč od njihovih zelenih zavez.
Greenpeace tako pravi, da je BP-jeva poteza "dodatni dokaz, da energija fosilnih goriv ne more ali noče biti del rešitev za podnebno krizo".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje