Po pandemičnem padcu cena nafte in plina znova raste. Foto: Reuters
Po pandemičnem padcu cena nafte in plina znova raste. Foto: Reuters

Energijski velikan je obrat v strategiji razkril po pritiskih nekaterih vlagateljev, nezadovoljnih, da so dobički BP-ja in vrednost delnic nižji od konkurence, poroča BBC.

Iz BP-ja so sporočili, da bodo okrepili svoj vložek v nafto in plin za okoli 20 odstotkov, na 10 milijard dolarjev letno, vložek v obnovljive vire energije pa zmanjšali za več kot pet milijard dolarjev od načrtovanega.

Poteza prihaja v času, ko sta tudi BP-jeva tekmeca Shell in norveški Equinor okrnila svoje načrte vlaganja v zeleno energijo, ameriški predsednik Donald Trump pa odprto poziva h krepitvi vrtanja in uporabi fosilnih goriv.

Kot je povedal izvršni direktor BP-ja Murray Auchincloss, bo podjetje "zelo selektivno", ko gre za vlaganje v zeleni prehod, pri čemer nameravajo vložek v zeleno energijo zmanjšati za do dve milijardi dolarjev letno. Po njegovih besedah gre za del BP-jeve strategije "resetiranja" in preusmeritve fokusa na krepitev dobička za pomiritev delničarjev.

Predsednik BP-ja Helge Lund pa je dodal, da se nova usmeritev družbe osredotoča na "krepitev denarnega toka".

BP je zadnja od naftnih družb, ki je začela opuščati zeleni prehod. Foto: Reuters
BP je zadnja od naftnih družb, ki je začela opuščati zeleni prehod. Foto: Reuters

Vse več družb opušča zeleni prehod

BP je eno od več energetskih multinacionalk, katerih pozornost se znova vrača k proizvodnji nafte in plina, katerih cena po pandemiji znova raste. Družba namerava do leta 2030 povečati svojo proizvodnjo na od 2,3 do 2,5 milijona 159-litrskih sodčkov nafte na dan, pri čemer upajo, da bodo do konca leta 2027 začeli "večje" naftno-plinske projekte.

Auchincloss je pod pritiskom nekaterih delničarjev, da okrepi dobičke, vključno z vplivno aktivistično skupino Elliot Management, ki ima 4,8 milijarde evrov vreden delež v 85-milijardnem podjetju. Elliot Management je eden od tistih vlagateljev, ki se zavzema za krepitev naložb v nafto in plin.

Lani je čisti dobiček BP-ja padel s 16,6 milijarde evrov leta 2023 na 8,7 milijarde evrov. A nekateri drugi delničarji in okoljevarstvene skupine so izrazili zaskrbljenost glede vrnitve na fosilna goriva. Prejšnji teden je skupina 48 vlagateljev družbo pozvala, naj jim omogoči glasovanje o vsakršnih morebitnih načrtih umika proč od njihovih zelenih zavez.

Greenpeace tako pravi, da je BP-jeva poteza "dodatni dokaz, da energija fosilnih goriv ne more ali noče biti del rešitev za podnebno krizo".