Most bo prva fizična povezava med Afriko in Bližnjim vzhodom, potem ko so leta 1869 odprli Sueški kanal. Foto:
Most bo prva fizična povezava med Afriko in Bližnjim vzhodom, potem ko so leta 1869 odprli Sueški kanal. Foto:
Džibuti ima trenutno 800.000 prebivalcev, od katerih jih je ena osmina odvisnih od pomoči v hrani. Po izgradnji mest se populacija pobečala na več kot tri milijone. Foto: EPA
Rdeče morje
Verjetno bo potrebno počakati še nekaj časa, da bomo videli, ali se bo uresničila velikopotezna vizija in bodo večinoma revni prebivalci na obeh straneh mosta začeli uživati njegove sadove. Foto: EPA

"Most rogov", kot se bo imenoval, bo dolg nekaj manj kot 30 kilometrov in se bo raztezal nad enimi najnevarnejših voda v ožini Bab Al Mandab (Vrata solza), ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom. Poleg šestpasovne avtoceste in štrih železniških prog bo imel most še vodovod in naftovod.

Projekt Šejka Tarka bin Ladna predvideva tudi gradnjo dveh modernih mest na vsakem koncu mosta - eno v Džibutiju na površini tisoč kvadratnih kilometrov in drugo v Jemnu na 1.500 kvadratnih kilometrih.

Futuristična "mesta luči" naj bi vzbujala zavist vsega sveta, saj se bodo ponašala z najboljšimi bolnišnicami, šolami, univerzami, šprotnimi objekti - skratka, vse bo največje in najboljše. Mesto na jemenski strani naj bi imelo 2,5 milijona prebivalcev, njegov brat dvojček v Džibutiju pa 4,5 milijona.

A projekt Al Noor ne bo ravno poceni in njegova vrednost je ocenjena na okoli 200 milijard dolarjev, bin Laden pa je za pripravo načrtov že zapravil več sto milijonov dolarjev. V različnih fazah naj bi nekaj sto tisoč delavcev most in mesta gradilo od 12 do 15 let. V projekt je vključenih več kot 50 podjetij z vsega sveta, med njimi veliko iz ZDA.

Velika vizija za nerazvito okolico
Načrtovalci pričakujejo, da bo most dnevno prečkalo 100.000 avtomobilov in 50.000 potnikov v vlakih, ki pa bodo imeli težave, če bodo hoteli potovati kaj dlje od mest na obeh bregovih. Prometna infrastruktura v majhnem Džibutiji in revnem Jemnu je namreč slabo razvita. Tako na primer Džibuti s preostalo Afriko povezuje 90 let stara železnica, s katero potrebujete dva dni, da dosežete 480 kilometrov oddaljeno etiopsko prestolnico Adis Abeba.

Vizija cestne in železniške povezave afriške in azijske celine predvideva razcvet gospodarstva, a zato bo verjetno treba počakati še kar nekaj let po dokončanju mostu, saj soseščina Džibutija ne slovi ravno kot zaželena gospodarska destinacija. Ogromna Etiopija se še ni izvlekla iz notranjih in zunanjih konflikotv, Eritreja je ena najbolj izoliranih držav na svetu, medtem ko je nemirna Somalija že več kot desetletje in pol v vrtincu brezvladja.

Na drugi strani je Jemen najrevnejša arabska država, ki je tudi zelo nestabilna, saj jo pretresajo pogosti napadi islamskih skrajnežev, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida, ki jo vodi mlajši brat Tareka bin Ladna.

Izobčenje Osame bin Ladna
Družina bin Laden je desetletja ustvarjala svoj gradbinski imperij, ki je bil zadolžen za največje projekte v Savdski Arabiji, med drugim obnovo najsvetejših islamskih mest Meka in Medina. Osami bin Ladnu so se svojci odrekli že pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001, potem ko je ta sredi 90. let prejšnega stoletja napovedal vojno ZDA in pozval k strmoglavljenju savdske kraljeve družine, ki je drugače v dobrih odnosih z bin Ladnovimi.

G. V.