Kot je v pogovoru za STA poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je ustanovitev novega domačega letalskega prevoznika javnofinančno izvedljiva. Bi bilo pa za to najbolj optimalno najti zasebnega partnerja, tudi z vidika pridobivanja dovoljenj Evropske komisije. To je ugotovila tudi medresorska delovna skupina in predlagala, da infrastrukturno ministrstvo začne postopke za zagotavljanje pravnih in ekonomskih pogojev.

"Če imamo partnerja z licenco, s sloti, z izkušnjami, ne bi začeli z ničle, kar je pomembno ne samo zaradi Evropske komisije, temveč tudi vseh drugih tehničnih težav," je pojasnila Bratušek. Pogovori z morebitnim partnerjem sicer še ne potekajo, ker vlada za to še ni dala mandata.

Pot do konkretne odločitve o ustanovitvi prevoznika je sicer še dolga, je opozorila, če bi se država zanj odločila, pa bi lahko prevoznik vzletel najprej s poletnim voznim redom 2025.

Glede slabega odziva na razpis za subvencije letalskim prevoznikom je priznala, da so si želeli več, a poudarila, da ni še nič izgubljenega. Razpisi bodo namreč še objavljeni, kar vedo tudi prevozniki, ki linije ne morejo odpreti čez noč, zato na prihodnjih razpisih pričakuje boljši odziv. "Program subvencioniranja letalskih prevoznikov je trileten in ostaja," je zatrdila.

Kaj bo z letališčem v Mariboru?

Ministrstvo medtem še naprej išče rešitve za letališče v Mariboru. Pogajanja tečejo z edinim prijavljenim kandidatom na razpis za koncesijo, letalsko šolo SIDrone, ki nastopa s partnerjem Ključavničarstvo Kunc. "Pogodbo o upravljanju imamo podpisano do konca leta, zato si želimo, da bi rešitev našli do takrat, saj država ni dober upravljavec," je dejala ministrica.

"Roko na srce, potniškega prometa tam, če ga v 50 letih letališča ni bilo, verjetno tudi ne bo, bi se pa dalo izvajati druge dejavnosti," je ocenila in med drugim naštela priložnosti za tovorni promet, servisne dejavnosti za večja letala, šolanje kadrov ... "Če želiš izvajati te dejavnosti, mora biti letališče mednarodno, kar mariborsko je. To je njegova velika prednost," je poudarila.

Ministrica Bratušek sicer v ospredje delovanja infrastrukturnega ministrstva postavlja naložbe v železniško infrastrukturo, kjer trenutno tečejo številni projekti. Največji, železniški tir Divača–Koper, bo končan do konca leta 2025, bo pa, kot je poudarila, za dosego tega cilja potrebno veliko napora in usklajevanja, tudi med izvajalci.

Po njenem mnenju je pomembna tudi vzpostavitev dvotirnosti več povezav, od Ljubljane do Kranja, do Kamnika ter Ivančne Gorice. Državni prostorski načrt za nadgradnjo proge do Kranja bi bil po njenih besedah lahko sprejet do konca leta, je dejala.

Nezadovoljstvo prebivalcev Orehka

Dotaknila se je tudi nezadovoljstva prebivalcev Orehka, skozi katerega je bila predvidena le ena od različic možnih tras nadgradnje proge od Ljubljane do Kranja. "V tem primeru sem pravzaprav najbolj ... pa niti ne jezna, ampak žalostna, da si nekdo dovoli sprovocirati ljudi, še preden je sprejeta kakršna koli odločitev," je bila kritična. Izbira trase, ki jo predlaga stroka, njene besede potrjuje; izbrana je bila namreč trasa Labore s predorom.

Rešitev, ki je najmanj boleča tako za okolje kot za ljudi, vedno išče stroka, ne politika, je bila jasna. "Dejstvo pa je, da brez bolečin takšni projekti niso izvedljivi," je pojasnila, pri tem pa dodala, da se ljudem "nič ne jemlje kar tako", upravičeni so do poštenih odškodnin.

Zaradi dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor si Bratušek prizadeva, da bi ministrstvo do jeseni pripravilo dokument, v katerem bi opredelili ključne investicije v železnice za prihodnjih nekaj desetletij. Med njimi bo tudi hitra železniška povezava med Ljubljano in Mariborom. Gre za popolnoma novo povezavo, ki bi po ocenah stala okoli štiri milijarde evrov.

"Moja želja je, da bi do jeseni pripravili dokument, kjer bi projekte finančno opredelili. Morda bi bilo smiselno, da ga potrdi DZ in bi bil zaveza tudi za vse prihodnje vlade," je dejala.

Na železnicah aktivnih 60 projektov, na cestah okoli 800

Na železnicah je trenutno aktivnih okoli 60 projektov, še več, okoli 800, jih je na cestah. Med drugim se gradijo drugi tir, tretja razvojna os in druga cev predora Karavanke, izgradnji katere bo sledila obnova stare cevi, z nadvozom na Dunajski cesti v Ljubljani pa se je začel uresničevati projekt Ljubljanskega potniškega centra, je nanizala.

Glede težko pričakovane tretje razvojne osi je ministrstvo na začetku tedna napovedalo, da bodo njen severni del po načrtih zgradili do junija 2028 oz. pol leta prej, kot je predvidevala prejšnja časovnica. Rok lahko po ministričinih besedah zamaknejo zgolj pritožbe na gradbena dovoljenja, na kar pa nimajo vpliva. "Časovnica je napeta, a naredili bomo vse, kar lahko," je zagotovila.

Sestanek z gradbeniki

Zaradi številnih projektov, ki so že v teku ali pa se bodo začeli izvajati, se namerava Bratušek v "doglednem času" sestati s slovenskimi gradbenimi podjetji, saj se prav veliko tujcev na slovenske gradbene projekte ne prijavlja. Skrbi jo, da domača gradbena operativa ne bo sposobna slediti vsem projektom.

"Ko bodo vsi projekti na mizi, jih nameravam odkrito vprašati, kaj od tega so sposobni izpeljati, ali bodo lahko sledili našim načrtom," je dejala in dodala, da bodo vztrajali pri zastavljenih časovnicah in terjali realne ocene projektov. Ministrica je sicer vesela, da si je gradbena industrija opomogla; ni še na ravni pred letom 2008, a se uspešno usposablja, tako da lahko zgradi praktično vsak projekt.

Glede potniškega centra v prestolnici je ministrica pojasnila, da čakajo na gradbena dovoljenja. Gradnja bi lahko stekla prihodnje leto, bo pa po njenih besedah predstavljala velik poseg v mestu. Ministrica meni, da bi bilo ljudi smiselno že danes opozarjati, kako velik projekt in pritisk na center Ljubljane bo to.

Dražje vinjete so razumna poteza

Dvig cen vinjet za 6,8 odstotka sredi junija je, tako Bratušek, razumna poteza. Gre za prvi dvig po letu 2013, od tedaj je bila inflacija več kot 22-odstotna, povprečna plača se je v tem obdobju dvignila za več kot 32 odstotkov, stroški za investicije so narasli, material se je podražil, je nanizala.

"Razlog za dvig je izključno dolgoročna finančna vzdržnost Darsa, seveda pa mora Dars z vsakim evrom delati tako, kot je treba," je poudarila. Ključno se ji zdi, da Darsovi dobički ostajajo na računu upravljavca avtocest in se ne stekajo v proračun, saj je pred Darsom v prihodnje ogromno obveznosti.

Zaradi obnove železnice gneča na cestah

Ministrica Bratušek sicer razume nezadovoljstvo voznikov zaradi dviga cen v primerih, ko so ceste slabe. "A so nezadovoljni tudi, če jih obnavljamo, ker nastajajo gneče," je izpostavila, ob tem pa pojasnila, da h gnečam prispevajo tudi velike investicije v železniško omrežje, saj je zaradi obnov velik del tovornega prometa na cestah.

"Lahko samo prosim ljudi za razumevanje. Tega ne bo konec čez teden ali pa mesec dni. Še nekaj časa bo trajalo, ampak tudi tu je luč na koncu predora. Do konca leta 2025 bo skupaj z drugim tirom med Divačo in Koprom obnovljena celotna železniška proga od Kopra do Maribora, kar pomeni, da bomo lahko velik del tovora prestavili na tire," je dejala.

Za selitev tovora s cest na železnico mora biti torej ta časovno konkurenčna, obstajajo pa tudi drugi, finančni mehanizmi, da bomo lahko spodbujali tovor po železnici, je dodala.
Glede koprskega pristanišča, za katero bo ključen drugi železniški tir Divača–Koper, je optimistična. Prepričana je, da je prometa za vsa tri severnojadranska pristanišča več kot dovolj. Konkurenca v Trstu in na Reki je ne skrbi, bi si pa želela nekoliko več sodelovanja. "Koper ima absolutno določene prednosti, ena od teh je zagotovo najkrajša pot tovora od Kopra proti severu," je še poudarila ministrica Bratušek.