Mali kabelski operaterji so se organizirali in ustanovili skupno podjetje SiKabel, v katerem poudarjajo, da podražitve programskih paketov, h katerim so zdaj prisiljeni tudi mali operaterji, niso posledica višjih stroškov poslovanja operaterjev, ampak pritiskov ponudnikov programskih vsebin.

"V SiKablu ocenjujemo, da položaj na trgu omogoča nekontrolirane podražitve programskih paketov in posledično omogoča, da smo ponudniki telekomunikacijskih storitev prisiljeni na položnice vključevati skrite 'RTV-prispevke', ki jih moramo prevaliti na svoje naročnike," pravijo v novoustanovljenem podjetju.

AVK uvedel postopek zoper Pro Plus
Podražitev je sledila po tem, ko sta se televizijska programa Pop TV in Kanal A umaknila iz mreže prizemnih oddajnikov, prek katere lahko gospodinjstva televizijske programe brezplačno spremljajo z navadnimi sobnimi ali strešnimi antenami. Medijska hiša Pro Plus, se je namreč odločila, da bosta od zdaj naprej programa dosegljiva le prek ponudnikov kabelske oz. satelitske televizije.

Pro Plus je ob tej potezi od operaterjev, ki ponujajo plačljive vmesnike za spremljanje televizijskih programov, izpogajal nadomestilo za prikazovanje obeh programov in njihovo ohranitev v osnovnih shemah. Operaterji naj bi namreč do zdaj ne bili pripravljeni plačevati nadomestil za ta programa, ker so ju gledalci lahko spremljali brezplačno prek sobnih in strešnih anten.

Agencija za varstvo konkurence je zoper Pro Plus že uvedla postopek ugotavljanja kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Pravila s področja varstva konkurence naj bi kršil s tem, ko naj bi dobavo plačljivih programov Pop TV, Kanal A, Oto, Brio in Kino pogojeval na način, da morajo distributerji vse programe podjetja Pro Plus vključiti v vse lastne maloprodajne sheme TV-programov na najboljša programska mesta.

Propadanje malih operaterjev bi imelo negativne posledice
Ob tem se v SiKablu zavedajo, da so po drugi strani slovenski ponudniki televizijskih programov v neenakopravnem položaju v primerjavi s tujimi ponudniki, kar bi morali po mnenju direktorja SiKabla Tomija Horvata urediti.

Horvat je kot problematično poudaril tudi to, da sta največja operaterja na trgu začela ponujati tudi lastne programske vsebine. "To je po naši oceni še spornejše, ker lahko pri tem pride še do večjih odklonov na trgu," je pojasnil Horvat in dodal, da so stisnjeni v kot in "na neki način v izdihljajih".

Država bi po njihovem mnenju morala ukrepati tudi zato, ker bi morebitno propadanje malih operaterjev, ki imajo skupno kar 70.000 naročnikov, vplivalo na doseganje ciljev glede razširjenosti širokopasovnega dostopa do interneta. Mali operaterji so namreč na nekaterih, zlasti manj poseljenih območjih praktično edini ponudniki širokopasovnega dostopa do interneta, saj veliki operaterji tam nimajo komercialnega interesa.

Skupni nastop na trgu
"Pozivamo regulatorja, da na zakonski ravni uredi te zadeve," je povedal Horvat, ki računa tudi na to, da jih bodo povabili kot sogovornika k reševanju te problematike.

V SiKablu sicer nameravajo uveljaviti enotno blagovno znamko malih kabelskih operaterjev po Sloveniji in skupno nastopiti na trgu, tako v smislu pogajanj z dobavitelji programov kot promocije oziroma trženja paketov pod enotno blagovno znamko. Ta se bo po pridobitvi dovoljenja od države imenovala Slovenski kabel.