"Makroekonomske napovedi tako za Slovenijo kot za evroobmočje ostajajo ugodne. Gospodarsko okrevanje v letošnjem letu je bilo močnejše in hitrejše, kot smo načrtovali junija. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je že presegla raven izpred pandemije. Okrevanje je široko osnovano, zelo ugodne ostajajo tudi razmere na trgu dela," je danes v predstavitvi napovedi v Ljubljani dejala viceguvernerka Banke Slovenije (BS) Tina Žumer.

Banka Slovenije za letos pričakuje 6,7-odstotno, prihodnje leto pa 4,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). V letih 2023 in 2024 naj bi znašala 3,3 in 2,6 odstotka.

Vse komponente tako domačega trošenja kot izvozne aktivnosti so že presegle predkrizne ravni s konca leta 2019 in podobno se pričakuje za celotno napovedno obdobje. "Pričakujemo, da bo rast krepilo tako domače kot tuje povpraševanje," je dejala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten. "Letošnja višja rast je posledica razmeroma hitrega sproščanja najostrejših omejitvenih ukrepov spomladi, ki so se odrazili v zelo hitrem okrevanju potrošnje," je dejala.

Zasebna potrošnja naj bi se po lanskem padcu za 6,6 odstotka letos povečala za 9,6 odstotka. Prihodnje leto naj bi se rast umirila na 4,8 odstotka, v letih 2023 in 2024 pa na 3,0 in 2,5 odstotka.

Ob lanskih omejitvenih ukrepih se je povečalo tako prisilno varčevanje gospodinjstev, ker ljudje zaradi zaprtja niso mogli trošiti, kot previdnostno varčevanje, ki se poveča v obdobju negotovosti in krize. Stopnja varčevanja se je lani glede na 2019 povečala na devet odstotnih točk in je znašala več kot petino bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Ključni komponenti slednjega sta rast zaposlenosti in rast plač, ki bosta v celotnem napovednem obdobju omogočali rast zasebne potrošnje, je povedala Brezigar Masten.

Poraba države

Poraba države naj bi se letos povečala za 2,1 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka ter v letih 2023 in 2024 za po 1,4 odstotka. V napovedi so po njenih besedah vključeni izdatki po devetem protikoronskem zakonu, po zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva in deloma po desetem protikoronskem zakonu.

Fiskalni ukrepi so bili tudi letos obsežni in so podpirali gospodarsko aktivnost, po oceni Banke Slovenije so znašali 4,5 odstotka BDP-ja, kar je ena odstotna točka manj kot lani, prihodnje leto pa naj bi se znižali na 0,7 odstotka BDP-ja.

Tveganja salda države so sicer številna; poleg makroekonomskih in epidemioloških negotovosti se po njenih besedah nanašajo tudi na zakonske spremembe, kot so spremembe pri dohodnini in dolgotrajni oskrbi, ter na plačne pritiske in možnost zvišanja pokojnin.

Investicije

Napovedana je rast investicij. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi se letos povečale za 13,8 odstotka. Nato naj bi bila rast v letu 2022 7,6-odstotna, v letu 2023 4,6-odstotna in v letu 2024 1,7-odstotna.

Pri tem naj bi se zasebne investicije letos povečale za 10,7 odstotka (in v prihodnjih treh letih za 4,6, 5,5 in 4,6 odstotka), državne investicije pa letos za 25,4 odstotka ter v letih 2022 in 2023 za 17,2 in 2,2 odstotka, v letu 2024 pa naj bi upadle za 6,9 odstotka.

Državne naložbe bodo krepili tudi programi pomoči za izhod iz epidemije, kot je instrument NextGenerationEU. Investicije v podjetjih bodo spodbujene zaradi ugodnih pogojev financiranja, rast investicij pa v Banki Slovenije pričakujejo ob visoki zasedenosti zmogljivosti podjetij in povečanem povpraševanju ter ob tem, da so se lani zaradi negotovosti investicije odložile. Banka Slovenije pričakuje tudi rast investicij v nepremičnine, saj je neskladje med povpraševanjem in ponudbo na trgu nepremičnin še vedno veliko.

Izvoz

Izvoz naj bi se letos povečal za 10,8 odstotka (v prihodnjih treh letih za 5,9, 7,0 in 4,5 odstotka), uvoz pa za 15,5 odstotka (v prihodnjih treh letih za 7,0, 6,7 in 4,2 odstotka).

Prispevek neto izvoza bo letos sicer negativen, kar je posledica zelo hitrega okrevanja domačih komponent, porabe, ki se kaže tudi v zelo močni rasti uvoza, je dejala Brezigar Masten in dodala, da izvoz v zadnjih mesecih sicer omejujejo težave v svetovnih dobavnih verigah, a v Banki Slovenije pričakujejo, da se bodo te konec leta 2022 umirile in da bo tuje povpraševanje omogočalo rast izvoza.

Okrevanje na trgu dela je občutno, zaposlenost bo že letos presegla predkrizno raven. Zaposlenost naj bi se letos povečala za 1,3 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka, nato pa v letih 2023 in 2024 za 1,3 in 0,8 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila letos pri 4,8 odstotka, prihodnje leto pa pri 4,2 odstotka, s čimer bi se spustila pod najnižjo raven po letu 2008. V letih 2023 in 2024 naj bi znašala 3,9 in 3,7 odstotka.

Pomanjkanje delovne sile

Omejitveni dejavnik nadaljnje rasti zaposlenosti bo pomanjkanje delovne sile, kar bo tudi potencialno gonilo plačnih pritiskov. Rast plač bo letos več kot šestodstotna in najvišja po letu 2008, prihodnje leto pa se bo upočasnila na 2,7 odstotka, pri čemer bo v državnem sektorju pri 2,6 odstotka, v zasebnem pa pri 4,4 odstotka.

"Ob nizki brezposelnosti, splošnem pomanjkanju delovne sile in povišani inflaciji pričakujemo, da se bodo v obdobju napovedi krepili tudi plačni pritiski," je dejala Brezigar Masten.

Banka Slovenije opozarja tudi na ozka grla v dobavnih verigah, ki pomembno vplivajo na delovanje podjetij. Razlog za pomanjkanje dobave vhodnih surovin in polizdelkov je neravnovesje med ponudbo oz. dobavljivostjo in povečanim povpraševanjem. Ti neugodni učinki naj bi proti koncu leta 2022 izzveneli. Inflacija se je v teh okoliščinah, ko je okrevanje svetovnega gospodarstva privedlo do neskladja med ponudbo in povpraševanjem ob hkratnih podražitvah energentov, močno pospešila.

Cene življenjskih potrebščin navzgor

Rast cen življenjskih potrebščin, merjena s harmoniziranim indeksom (HICP), bo po pričakovanjih centralne banke letos dosegla dva odstotka. Povišana naj bi ostala tudi na začetku prihodnjega leta, nato pa naj bi se med letom umirjala in naj bi v povprečju leta 2022 znašala 3,8 odstotka.

V letih zatem naj bi se – ob predpostavki, da se rast cen ne bi še izraziteje prenašala v višjo rast plač, kar bi lahko pomenilo, da bi podjetja višje stroške prelivala v končne cene – inflacija gibala blizu srednjeročnega cilja dveh odstotkov, leta 2023 pri 1,8 in leta 2024 pri 2,0 odstotka. Napovedi sicer spremljajo izrazita tveganja, povezana predvsem z morebitnimi ponovnimi zaostritvami epidemioloških razmer, neskladji na trgu dela in trgu surovin, predvsem energentov, in pogoji v dobavnih verigah, pravi Banka Slovenije.

V dveh alternativnih scenarijih predpostavlja močnejše poslabšanje zdravstvenih razmer in ponovno uvedbo ukrepov za zajezitev širjenja okužb, kar bi upočasnilo gospodarsko rast: v letu 2022 bi v primeru manj ugodnega scenarija znašala 2,9 odstotka, v primeru ostrejšega pa 1,6 odstotka. Na drugi strani bi se hitrejše prilagajanje podjetij in gospodinjstev novim razmeram in večje zaupanje v gospodarstvu zlasti prihodnje leto lahko odrazili v nekoliko višji, 5,1-odstotni gospodarski rasti.