"Pri soočanju s to težavo, ki ogroža našo blaginjo, bomo stopili skupaj. Storili bomo vse, kar je potrebno, da bomo rešili to krizo," je dejal Bush in napovedal, da bo svetovno gospodarstvo še močnejše, kot je bilo doslej. Že predtem so fiinančni ministri in guvernerji centralnih bank industrijsko najbolj razvitih držav (ZDA, Nemčije, Japonske, Francije, Velike Britanije, Italije in Kanade) sestavili načrt v petih točkah, po katerem naj bi odmrznili kreditne in denarne trge, bankam in drugim finančnim ustanovam pa zagotovili širok dostop do likvidnostnih sredstev in pomoči tako iz zasebnih kot državnih virov.

"Vsi se strinjamo, da gre za resno svetovno krizo, ki prav zaradi tega potrebuje resen svetovni odziv za dobro ljudi. Skupaj smo se znašli v krizi in skupaj jo bomo presegli." Ob tem je pozdravil mednarodna prizadevanja za rešitev krize in poudaril, da bi se skupina G7 pri reševanju finančne krize morala razširiti na skupino 20 držav, med katerimi so tudi največja gospodarstva, kot so Rusija, Indija in Kitajska. Dogajanje v ZDA je opisal kot epicenter svetovnega finančnega pretresa.

Paulson: Vemo, kaj je treba storiti
Finančni minister ZDA Henry Paulson je po srečanju finančnikov G7 zatrdil, da vedo, kaj je treba storiti in da delujejo skupaj, da bi stabilizirali svetovne denarne trge, ki jih je zajela panika v strahu pred svetovno recesijo. "Osredinjeni smo na takojšnjo potrebo po stabilizaciji naših finančnih trgov in zavedamo se, da je zaupanje vlagateljev nujno, če hočemo okrepiti stabilnost naših finančnih sistemov," je povedal.

Ameriška vlada napovedala podržavljanje bank
Paulson je še sporočil, da bodo ZDA po vzoru nekaterih drugih držav prvič po 30 letih 20. stoletja začele odkupovati lastniške deleže ameriških bank in jih tako skušale rešiti pred propadom. Delnice, ki jih bo kupila država, bodo brez glasovalnih pravic, tako da vlada ne bo mogla voditi podjetja. Vlada ima za odkup delnic na voljo del od 700 milijard vrednega načrta za reševanje krize, ki ga je po odobritvi kongresa in senata podpisal ameriški predsednik George Bush.

Petkovi padci borz
Kljub finančnim injekcijam in znižanju obrestnih mer so borze po svetu v petek spet doživljale padce. Wall Street, ki je v zadnjih desetih trgovalnih dnevih izgubil petino svoje vrednosti, je doživel enega najhujših tedenskih padcev, odkar je bil pred 112 leti ustvarjen indeks Dow Jones. V Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji so trgi v petek izgubili od sedem do devet odstotkov vrednosti. Še globlje v rdeče številke so se pogreznili tudi trgi v Aziji. Japonski Nikkei je doživel najhujši dnevni padec po zlomu borze leta 1987.

Zaradi panike so ustavili trgovanje v številnih državah, med drugim v Rusiji, Avstriji, Islandiji, Romuniji, Ukrajini, Braziliji in Indoneziji.

T. V./K. T.