Večina ladij z Daljnega vzhoda zaradi napadov hutijevcev na ladje v Rdečem morju v Luko Koper namesto prek Sueškega prekopa pripluje po bistveno daljši poti okoli afriškega Rta dobrega upanja. "To dolgoročno ni vzdržno," poudarja predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Približno dva tedna daljša pot namreč pomeni višje cene plačil za kontejnerje, povečan ogljični odtis in dražje zavarovalnine. "Če bo kriza trajala dlje, leto ali več, imamo lahko pristanišča v Sredozemlju dodatno težavo, saj bi se pretovor lahko preusmeril v pristanišča na severu Evrope."

V Luki Koper, v kateri so lani ustvarili skoraj 61 milijonov evrov dobička, se skušajo tej morebitni nevarnosti izogniti z iskanjem novih poslov, med drugim z dodatnim pretovorom avtomobilov in s povečanjem manjših oskrbovalnih (feederske) ladij, ki prevzemajo tovor z večjih ladij znotraj Sredozemlja. Kako se bo končala kriza v Rdečem morju, Nevenka Kržan ne želi ugibati. Poudarja pa, da nevarnost ne grozi le ladjam, posadkam in tovoru, ampak so vse večji problem tudi draga zavarovanja za tiste ladje, ki se vendarle odločijo za plovbo skozi Sueški prekop. Čeprav o konkretnih finančnih posledicah zaradi zamud ladij v koprsko pristanišče ne želi govoriti, češ da je za kaj takega še prezgodaj, vendarle postreže tudi s konkretnimi številkami: "Cene prevoza kontejnerjev z Daljnega vzhoda so se od 1500 do 2000 evrov na kontejner čez noč zvišale na od šest do sedem tisoč dolarjev."

Privatizacija pomola?

Območje Luke Koper je zdaj sedemkrat večje od starega mestnega jedra Kopra. Načrti za nadaljnjo širitev na kopnem in morju pa so že pripravljeni. V okviru strategije do leta 2028/29 tako skušajo doseči štiri cilje: povečanje zmogljivosti in usposobitev pristanišča, da bo pretovarjalo dva milijona kontejnerjev na leto, splošno avtomatizacijo in digitalizacijo ter zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture ob sočasni skrbi za okolje. Za ta namen novembra lani sprejeti strateški načrt predvideva za 780 milijonov evrov naložb. Med drugim bodo tako vlagali tudi v povezavo na drugi tir. "Udeležila sem se odprtja viadukta Vinjan na gradbišču drugega tira in pričakujemo, da bo investicija končana prihodnje leto. To pomeni, da bi čez dve leti, torej leta 2026, drugi tir že lahko deloval. Mi se veselimo tega. Za Luko Koper bo namreč prinesel dve prednosti: več pretovora bomo speljali po železnici, kar je vsekakor dobrodošlo za naše okolje, hkrati pa se bodo s to dodatno povezavo naše zmogljivosti za skladiščenje hitreje praznile in polnile."

Svetovni pretovor zabojnikov obvladuje pet svetovnih ladjarjev! Maersk prav zdaj gradi terminal na Reki, MSC je že navzoč v Trstu. Se bo Luka Koper v prihodnje morda bolj povezala s katerim izmed preostalih velikih ladjarjev, kot sta kitajski COSCO ali francoski CMA-CMG? Nevenka Kržan odgovori, da Luka Koper ostaja večnamensko pristanišče, ki sodeluje z vsemi naštetimi ladjarji. Hkrati je v skladu s podeljeno koncesijo edini vlagatelj le Luka Koper. Tako je odločila največja, 70-odstotna lastnica država. Če bi se torej država odločila, da katerega izmed terminalov vendarle podeli zasebniku, bi pred tem morala spremeniti koncesionarsko pogodbo.

Še vedno "hrupna" Luka Koper

Luka Koper ima 1922 redno zaposlenih ter približno 450 agencijskih delavcev, njihove pogodbe so po hudih težavah v preteklosti zdaj izenačene. Prihodnost pa ena večjih družb v državni lasti med drugim vidi v elektrifikaciji. "Gremo v smer zelenega prehoda, naložbe gredo v smer elektrifikacije pomolov. Evropska unija namreč zahteva, da do konca leta 2029 vsa pristanišča opremimo s priklopom na elektriko. Na ta način bo bistveno manj hrupa iz generatorjev," pojasni Nevenka Kržan in nadaljuje, da so z Elesom že pripravili razpis za 110.000-voltni daljnovod od Dekanov do pristanišča. Poleg tega naj bi v prihodnjih dveh letih postavili še toliko sončnih panelov, da bi pokrili od 20 do 30 odstotkov svojih potreb po elektriki. Teh pa je veliko: "Ena potniška ladja na noč porabi toliko elektrike kot staro mestno jedro Kopra," slikovito ponazori predsednica uprave Luke Koper.