Slovenija ima veliko različnih težav, ki so se nabirale v preteklih 20 letih in jih nismo ustrezno reševali, zdaj pa druge izbire nimamo, je Slapšak povedal v intervjuju za STA. A to bo dolgotrajen in zahteven proces, je dodal.

Na vprašanje, ali bo Slovenija morala zaprositi za finančno pomoč, je odgovoril: "Upam, da ne, vendar mislim, da druge možnosti ne bomo imeli. Morda bi bilo to bolje za državo in gospodarstvo, da se to čim prej razjasni. Za Slovence bi to sicer najverjetneje pomenilo nekakšen poraz, vendar pa bi čez 10 let lahko spoznali, da je bila to najboljša možnost. Pred nami je še nekaj težavnih let, če pa bomo pravično reševali težave, imamo pred sabo lepo prihodnost."
Tihe gospodarske vojne
Po njegovem mnenju ta trenutek po svetu poteka tudi veliko ekonomskih vojn. To so vojne za surovine, v katerih se kot orožje uporablja denar, da se "z npr. podkupovanjem doseže zastavljene cilje, in to na globalni ravni". Opozoril je, da povpraševanje po plemenitih kovinah še vedno raste, a se njihova cena prek manipulacij ameriških zveznih rezerv in peščice velikih bank umetno znižuje, kar nakazuje, da je s finančnim sistemom nekaj narobe.

Po mnenju analitika ekonomskega razvoja omenjene družbe Williama F. Engdahlda bi bila cena za unčo zlata pri okoli 10.000 dolarjih, če bi cena odražala realno povpraševanje in ponudbo. "Vendar pa bi to sprožilo veliko paniko na finančnih trgih, vodilne ameriške banke bi bankrotirale, kriza pa bi bila veliko večja kot tista po propadu Lehman Brothersa leta 2008," je zatrdil.
Kriza ali strah pred zmanjšano pomembnostjo dolarja?
Glede usode evroobmočja Engdahld meni, da so ukrepi vlad gospodarske razmere le še poslabšali, zlasti v Grčiji. "Grška kriza je eksplodirala v času, ko je bil dolar ogrožen, Kitajci pa so iskali alternativo zanj, najverjetneje prav v evru. Zahtevana obrestna mera na grške obveznice je naenkrat močno narasla, vendar ne zaradi realnih razmer, pač pa zaradi potez različnih skladov, ki so želeli spodkopati vrednost evra. Zaradi pritiska nekaterih vlagateljev je zato obrestna mera grških obveznic poskočila, strogi varčevalni ukrepi pa so krizo le še poglobili," je pojasnil.

Slapšak pa je ob tem dodal, da se podobno lahko zgodi tudi Sloveniji. "Bojim se, da se bo slovenski bančni sistem reševalo po ciprskem scenariju, predvsem zato, ker imamo večinski delež depozitov v slovenskih bankah prav Slovenci, zato takšen način reševanja bank ne bi opazneje prizadel tujih vlagateljev," je mrko napovedal.

Meni, da bi bil za ljudi najlažji ukrep zmanjševanja vrednosti javnih dolgov devalvacija denarja in nadzorovana inflacija. "Bilo bi težko za vse, vendar bi bilo to boljše kot nižanje plač in socialnih pravic," je še dejal.