Lokacija v Šoštanju bi tudi po izstopu iz premoga morala ostati energetska, z večgorivnim kotlom in sončnimi elektrarnami, je v intervjuju za časopis Dnevnik ocenil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj.

Prvi mož HSE-ja, pod katerega spada tudi Termoelektrarna Šoštanj (Teš), si kratkoročno energetske oskrbe Slovenije brez termoelektrarne ne predstavlja, "a če moramo kuriti drag premog in kupovati drage kupone, potem elektrika iz nje ne more biti poceni".

"Če bo elektrika iz termoelektrarne draga, se poraja vprašanje, koliko ur obratovanja elektrarne je smiselnih oz. ekonomsko upravičenih," je za prilogo Dnevnika Objektiv dejal Štokelj.

To, ali bo Teš v prihodnje več stal kot delal, bo odvisno od količin domačega premoga in cen na trgu, je povedal in ocenil, da izkopane količine domačega premoga verjetno ne bodo nikoli več takšne, kot so bile, in tudi Teš ne bo več proizvajal toliko kot včasih, torej okoli štiri teravatne ure na leto.

"Zato menim, da bo delovanje Teša omejeno predvsem na obdobja, ko bo elektrika na trgu dražja in ko bo v našem sistemu primanjkljaj električne energije. Dobava toplote dolini je pri tem omejitveni faktor," dejal.

Je prihodnost v sodobnem "multifuel" kotlu?

Poudaril je, da bi bilo treba čim prej razmisliti o gradnji sodobnega "multifuel" oz. večgorivnega kotla, ki bo uporabljal biomaso, pa tudi kakšna druga alternativna goriva, in s tem dolini zagotavljal cenovno ugodno toploto ter istočasno proizvajal električno energijo po ugodnih cenah.

V takšnem kotlu bi lahko kurili tudi odpadke, a Štokelj domneva, da prebivalci ne bodo privolili v to, da bi tja vozili odpadke iz vse Slovenije. Zato bi se bilo po njegovem mnenju primerneje pogovarjati o sosežigu nenevarnih odpadkov iz doline, v zameno pa bi imeli prebivalci cenejše ogrevanje in komunalne storitve, na primer odvoz odpadkov.

Hkrati ima v okviru Premogovnika Velenje družbo, ki se ukvarja s predelavo lesa, le-to pa je mogoče nadgraditi. "Lesne odpadke bi bilo smotrno uporabiti za sežig v takšni multifuel enoti. Cel kup sinergij lahko najdemo na tem mestu, če to ostane energetska lokacija," pravi Štokelj.

Sončna elektrarna

Meni, da bo Teš ostal energetska lokacija. HSE na Družmirskem jezeru načrtuje 140-megavatno sončno elektrarno, na za turizem neuporabljenem delu Velenjskega jezera pa še dodatnih 20 MW veliko sončno elektrarno. Sončne elektrarne načrtuje na deponijah nad premogovnikom in na degradiranih območjih.

Letnico 2033 razume kot okvirni cilj za prenehanje uporabe premoga. "Ali bo to prej ali pozneje, bo odvisno od razmer na trgu in potreb po obratovanju Teša," pravi in dodaja, da strategija HSE sledi usmeritvi v obnovljive vire energije. Načrtujejo gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in vetrnih elektrarn, najbolj ambiciozni načrti pa so na področju sončnih elektrarn.

Ker bodo po zaprtju Teša ter gradnji veliko sončnih in vetrnih elektrarn narasle potrebe po virih fleksibilnosti, načrtujejo tudi gradnjo črpalnih elektrarn Kozjak, Trbovlje in Plužna ter nadgradnjo črpalne hidroelektrarne Avče, nabavo baterijskih hranilnikov in elektrolizerjev za proizvodnjo zelenega vodika.

Elektrika zgolj iz obnovljivih virov še ni primerna

Scenarij, da bi v Sloveniji vso potrebno elektriko proizvajali le iz obnovljivih virov energije, se mu vsaj za naslednjih 20 let ne zdi primeren. "Kot alternativo Tešu in nuklearki bi potrebovali plinske elektrarne, ki bi pozneje namesto naravnega plina izkoriščale vodik. A je tak scenarij nevaren zaradi uvozne odvisnosti od plina. Obenem menim, da vodik ekonomsko ne bo rentabilen še kar nekaj let. Prepričan sem, da v Sloveniji potrebujemo en zanesljivi temelj proizvodnje, recimo jedrsko elektrarno, ki ga lahko nadgradimo z obnovljivimi viri energije," je dejal.