Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v drugem četrtletju znašala 1800 evrov na kvadratni meter, medtem ko je bila ta v prvem četrtletju 1727 evrov na kvadratni meter.
Največ stanovanj se proda v Ljubljani
Geodetska uprava RS statistično povišanje povprečne cene kvadratnega metra rabljenega stanovanja pripisuje povečanju deleža evidentiranih transakcij stanovanj na območjih z visoko ravnjo cen.

Predvsem tako povečanje velja za Ljubljano, kjer je bilo v drugem četrtletju zabeleženih 30 odstotkov vse evidentiranih prodaj stanovanj.

Stanovanja najdražja na Obali
Najvišje cene stanovanj še vedno ostajajo na Obali, kjer je bilo v drugem četrtletju za kvadratni meter stanovanja povprečno treba odšteti 2561 evrov. Po cenah Obali sledi območje Ljubljane, kjer se povprečna cena stanovanj v letošnjem letu praktično ni spremenila, za kvadratni meter pa je bilo v drugem četrtletju treba odšteti 2524 evrov.
V Mariboru je povprečna cena rabljenega stanovanja že več kot polovico nižja kot v Ljubljani, v obeh največjih mestih pa je bila cena v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem preteklega leta višja za 0,3 odstotka. Vsa druga večja slovenska mesta v drugem četrtletju letošnjega leta zaznavajo padanje cen stanovanjskih nepremičnin.
V Ljubljani najdražje hiše
Cene hiš so se v Sloveniji medtem v povprečju zvišale za okoli pet odstotkov. Povprečna cena eno- in dvostanovanjskih stavb je v drugem četrtletju znašala 125.593 evrov, medtem ko je bila v predhodnem četrtletju 118.708 evrov. V Ljubljani je povprečna cena hiše znašala 290.242 evrov, na Obali pa 251.794 evrov.
"Povprečne cene in število evidentiranih transakcij stanovanj v štirih največjih slovenskih
mestih, kjer se zgodi več kot polovica vseh prodaj stanovanj na slovenskem stanovanjskem trgu, dobro ponazarjajo nekakšno zatišje, ki letos vlada na slovenskem nepremičninskem trgu", ugotavlja Geodetska uprava RS.
Posledice krize je na nepremičninskem trgu še čutiti
Obseg prometa je še vedno za polovico manjši kot pred krizo, kljub temu pa je za približno dve tretjini večji kot v obdobju najhujše krize slovenskega nepremičninskega trga v začetku leta 2009.
Na splošno so se cene stanovanj ustalile na ravneh, ki so v povprečju približno 10 odstotkov nižje kot v času pred nastopom krize. Od ponovne oživitve nepremičninskega trga v drugi polovici leta 2009 cene stanovanjskih nepremičnin rahlo stagnirajo, medtem ko cene zemljišč za gradnjo in poslovnih nepremičnin kažejo naraščanje.
Promet s poslovnimi nepremičninami in zemljišči za gradnjo stavb je v drugem četrtletju upadel.