Pri hrvaškem Jutarnjem listu so se lotili zanimive primerjave, koliko bi morali za stanovanje, veliko 60 kvadratnih metrov, odšteti v prestolnicah držav nekdanje Jugoslavije. Pri izračunu so upoštevali povprečno ceno kvadratnega metra stanovanja, povprečno plačo v posamezni državi ter pogoje za najem posojila in obrestne mere.

Za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje bi v Zagrebu, kjer so cene za kvadratni meter približno 1.800 evrov, morali odšteti 108.000 evrov, kar pomeni, da bi morala oseba s povprečno plačo 730 evrov, če bi za stanovanje dajala celotno plačo, delati 12 let in tri mesece. Če pa bi ta oseba za stanovanje vzela 25-letno posojilo, kar je veliko bolj realno, bi za stanovanje plačala 198.423 evrov, zato pa bi morala delati kar 22,6 leta.

Slovenija: Ugodnejša posojila in višja povprečna plača
V Ljubljani bi morali za enako stanovanje, čeprav je kvadratni meter približno 200 evrov dražji, posamezniki delati šest let manj. Za stanovanje, za katerega bi vzeli posojilo, bi morali v Ljubljani plačati 193.889 evrov, ob povprečni plači 970 evrov pa bi morali posamezniki delati 16,6 leta, še vedno ob predpostavki, da bi za odplačilo stanovanja namenili celotno plačo. Skrivnost je v tem, da so zaradi boljšega rejtinga države posojila v bankah ugodnejša, povprečna slovenska plača pa je za približno 230 evrov višja od hrvaške.

V Beogradu bi takšno stanovanje stalo kar 222.284 evrov. Razlog za to so zelo visoke obrestne mere za posojilo in povprečna cena kvadratnega metra 1.600 evrov, kar je precej glede na kupno moč. Povprečna plača Beograjčanov znaša 353 evrov, s posojilom vred bi moral na mesec odplačevati kar 741 evrov, zato bi morali za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Beogradu delati kar 52 let.

Prebivalec Podgorice bi moral delati 25 let in tri mesece
V Črni gori so razmere boljše, saj povprečna plača znaša 518 evrov, obresti na posojila pa so višje kot v Ljubljani in Zagrebu, a ne tako kot v Beogradu. Za kvadratni meter stanovanja je treba v Podgorici odšteti približno 1.200 evrov, kar pomeni, da bi stanovanje stalo 72.000 evrov. Z 20-letnim posojilom bi stanovanje stalo 157.680 evrov, kar pomeni, da bi moral Črnogorec s povprečno plačo za takšno stanovanje delati 25 let in tri mesece.

V Sarajevu takšno stanovanje stane 78.000 evrov, s 25-letnim posojilom pa bi bilo za stanovanje treba odšteti 210.900 evrov. Ker je v Sarajevu povprečna plača 400 evrov, bi moral posameznik za stanovanje delati 43 let in devet mesecev.

Tudi v Skopju so razmere podobne tistim v Bosni in Hercegovini. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja je 1.100 evrov, zato bi morali za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje s posojilom, ki bi ga morali odplačevati 25 let, odšteti 175.800 evrov. Ker je povprečna plača v Makedoniji 330 evrov, bi morali tako Makedonci za odplačilo takega stanovanja delati 44,4 leta.

Zaradi nizkih plač in visokih obresti več podnajemnikov
Jutarnji list se ob vseh teh podatkih sprašuje, kako predvsem Srbom, Bosancem in Makedoncem uspe s tako nizkimi povprečnimi plačami in tako visokimi obrestnimi merami sploh kupiti kakšno stanovanje. Ob tem navaja Srđana Vujčića, svetovalca za nepremičnine, ki je za srbski Blic povedal, da je prav to razlog, da številni Beograjčani, pa tudi prebivalci drugih držav, raje živijo v najetih stanovanjih ali pa se odločajo za nakup manjših, ki jih subvencionira vlada.