Cene vseh pogonskih goriv, ki so od danes sproščene, sicer vztrajajo ob izhodišču in se po podatkih portala goriva.si niso spremenile. Cene v prodajalnah ob regionalnih cestah tako niso višje od enega evra, ob avtocestah pa liter dizelskega goriva stane nekaj nad 1,03 evra, liter bencina pa nekaj nad 1,04 evra.

Nazadnje sta bili ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva regulirani 22. septembra, ko sta obstali pri enem evru za liter, tako da bi bilo na opaznejše odmike treba počakati na torek, 6. oktobra. Takrat bi lahko bilo razvidno, kakšno cenovno politiko nameravajo ubrati trgovci.

Sorodna novica Vlada ne bo več nadzorovala cen goriv. Trgovci zadovoljni, ZPS svari

Počivalšek že več let pozival k liberalizaciji cen

Vlada se je pred dnevi odločila, da ne podaljša uredbe o oblikovanju določenih naftnih derivatov, saj je ugotovila, da cen ni treba več regulirati. Trgovci bodo zdaj lahko sami določali cene, ki jih bo mogoče spremljati na portalu goriva.si.

Če se bo pojavila neustrezna in nepredvidena korekcija cen navzgor, bi država lahko ukrepala in uporabila tudi ukrep nadzora cen, kot to predvideva zakon. To je izredni ukrep, ki bi lahko trajal le eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko tudi obnovi. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je že več let pozival k liberalizaciji cen, je zagotovil, da bo vlada ukrepala, če bo potrebno.

Vlada je cene naftnih derivatov regulirala od leta 2000, nato pa marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina, novembra istega leta pa še cene 95-oktanskega in dizelskega goriva na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah. Cene teh dveh zunaj avtocest in hitrih cest je določala vlada; od 7. aprila ju je držala pri enem evru na liter.

Med ključnimi argumenti za prenehanje nadziranja cen še preostalih naftnih derivatov je vlada navedla omogočanje večje konkurence na trgu, ki naj bi najprej povečala ponudbo bencinskih servisov diskontnih trgovcev, nato pa na trg privabila tudi nove ponudnike. Ravno zato naj ne bi bilo dodatnega dviga marž naftnih trgovcev in s tem bistvenega dviga cen naftnih derivatov.

Kako bo sprememba vplivala na cene in trg?

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Urška Jereb, je kljub zagotovilom politike, da se to ne bo zgodilo, ob majhni konkurenci na trgu med potrošniki zaznati strah, da utegne liberalizacija cen občutno zvišati cene bencina in dizelskega goriva. "Od sprostitve cen naftnih derivatov si obetamo le višje cene. Težko si namreč predstavljamo, da bi ponudniki ceno, obremenjeno z različnimi dajatvami, po sprostitvi znižali," so pesimistični na Zvezi potrošnikov.

Zaradi liberalizacije na trgu naftnih derivatov so zaskrbljeni tudi na Obrtni zbornici. "V sekciji za promet in na OZS-ju in GZS-ju se bojimo, da bo prišlo do enormnih dvigov cen goriv. Mogoče ne kar takoj, naslednje polletje pa," je za Radio Slovenija dejal predsednik sekcije za promet Peter Pišek.

Povsem drugače razmišljajo na Trgovinski zbornici Slovenije. Predsednica Mariča Lah je prepričana, da utegne sprostitev cen spodbudno vplivati na konkurenco slovenskega naftnega trga. "Menimo, da bomo z večjo fleksibilnostjo lahko konkurirali tudi bencinskim servisom zunaj slovenskih meja, do zdaj je bilo oblikovanje cen zelo rigidno in se preprosto nismo mogli prilagajati, Slovenija je pa tranzitna država in naša konkurenca ni le v Slovenji, ampak tudi zunaj nje," je dejala.

Če bodo trgovci goriv pametni, bodo postavili cene, ki bodo nižje kot v sosednjih državah, pa meni predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič. "To moraš znati izkoristiti in biti najcenejši. Če bi imel jaz črpalko, bi šel zagotovo s ceno dol. Tako da bi bil najnižji," je Simič dejal za Radio Slovenija. Slovenija se je s sprostitvijo cen pridružila večini evropskih držav, ki imajo prosto oblikovane cene naftnih energentov, med tistimi, ki imajo regulirane, ostajajo le še Luksemburg, Belgija in Malta.