Na Geoplinu pravijo, da je bilo treba 1. marca za megavatno uro odšteti tudi več kot 100 evrov, medtem ko je bila še teden dni pred tem cena okoli 20 evrov. Foto: BoBo
Na Geoplinu pravijo, da je bilo treba 1. marca za megavatno uro odšteti tudi več kot 100 evrov, medtem ko je bila še teden dni pred tem cena okoli 20 evrov. Foto: BoBo

Januarja je bila temperatura v Sloveniji po podatkih agencije za okolje za štiri stopinje Celzija višja od povprečne temperature zadnjih 30 let, skladno s tem je bila poraba zemeljskega plina podpovprečna, in sicer za sedem odstotkov nižja kot v povprečju zadnjih petih let, so pojasnili na Geoplinu.

Februar pa je bil v povprečju za dve stopinji Celzija pod dolgoletnim povprečjem, kar se je odrazilo v precej višji porabi zemeljskega plina. "Razmere se bodo v prihodnjih dneh nekoliko umirile, vremenske napovedi za naprej kažejo nekoliko višje temperature, čeprav še vedno podpovprečne za ta letni čas," še dodajajo.

Cene na vozliščih po Evropi so januarja počasi padale, saj je kazalo na to, da ne bo hujše zime. V drugi polovici februarja, ko pa je postalo jasno, da bo Evropo zajela obsežna masa polarnega zraka, pa so dnevne cene izredno močno narasle in so 1. marca presegle vse prejšnje rekordne ravni.

"Za megavatno uro je bilo treba odšteti tudi več kot 100 evrov, medtem ko je bila še teden dni pred tem cena okoli 20 evrov," so pojasnili na Geoplinu.