Dogovori, kako zaobiti plačni zakon, segajo v čas odstavljenih Švedov Nyberga in Manssona, sedanje vodstvo pa je to nadaljevalo. V Cimosu so lani za predsednika uprave imenovali Nemca Rosendahla. Njegova plača je 6.500 evrov, poleg tega je še direktor Cimosa v Nemčiji.

Drugi primer je zaposlitev Finca Janneja Harjunpeja. Najprej je bil zunanji sodelavec, nato pa so ga zaposlili kot vodjo upravljanja terjatev. Dobil je mesečno plačo 30.000 evrov, kar je nad omejitvijo plač vodstva slabe banke. Na DUTB-ju ju pa je zaposlen tudi direktor Apine.

Degradacija članov uprave
Posnetke sej upravnega odbora so pri portalu Pod Črto proučevali več mesecev. Anže Voh Boštic tako pravi, da so obvodi najrazličnejši. V primeru direktorja Cimosa je šlo za to, da je bil predsednik uprave obenem zaposlen tudi v podružnici podjetja v drugi državi, kjer je tudi dobil plačo. "Drugi način obvoda pa je, da ljudi, ki bi morali biti člani uprave, degradirajo na eno mesto nižje in tako omejitve iz Lahovnikovega zakona zanje ne veljajo več."

Na DUTB-ju novih pojasnil ne dajejo, prav tako niso na ministrstvu za finance odgovorili na naše vprašanje, ali bodo zahtevali menjavo predsednika upravnega odbora DUTB-ja Marka Simonetija. So pa na ministrstvu za finance odgovorili, da so pristojni za oblikovanje plač članov upravnega odbora DUTB-ja, za druge zaposlene pa prejemke oblikuje DUTB.

Cerar pričakuje odgovore pristojnih
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pa je dejal, da so že izrazili resne pomisleke do prejemkov vseh vodilnih na DUTB-ju, ki so bili zunaj okvirjev t. i. Lahovnikovega zakona. Predsednik vlade Miro Cerar pa je zapisal, da morajo vsi spoštovati zakone, zato je pozval pristojne, naj raziščejo, ali so se na DUTB-ju dogajale kršitve predpisov.