Posnetki sej namreč kažejo, da je upravni odbor DUTB-ja iskal obvode mimo določb o najvišjih plačah v podjetjih najprej v času, ko sta družbo vodila še predsednik upravnega odbora Lars Nyberg in glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson. Oba sta morala po razkritju kršitev vladne politike plač v t. i. slabi banki zaradi izgube zaupanja oditi s položaja. Prakso iskanja obvodov pa je nadaljeval upravni odbor tudi v času, ko so v njem sedeli že nekateri trenutni člani, npr. trenutni predsednik Marko Simoneti.

Upravni odbor je namreč iskal načine, kako zaobiti določila zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države, ki ga je parlament sprejel med gospodarsko krizo. Ta zakon omejuje osnovno plačo direktorjev družb v državni lasti na največ petkratnik povprečne bruto plače v družbi.

Izmikanje zakonu je stalna praksa
Posnetke sej so razkrili na portalu Pod črto. Kot prvi primer navajajo koprski Cimos, v katerem imata DUTB in država tričetrtinski lastniški delež. V Cimosu so tako po navedbah portala ob imenovanju Nemca Gerda Rosendahla za prvega moža družbe temu odobrili bruto plačo v skladu z Lahovnikovim zakonom. Rosendahl je istočasno tudi direktor nemške podružnice koprskega podjetja Cimos Germany, v kateri pa prejema dodatno plačo. Na Cimosu tega niso zanikali. Pri treh drugih direktorjih Cimosa so se Lahovnikovemu zakonu izognili z "degradacijo" članov uprave na mesta izvršnih direktorjev zunaj uprave.

Če začetek teh primerov sega v obdobje Nyberga in Manssona, pa lanski posnetki po pisanju portala kažejo, da so bili s tem seznanjeni in o tem so razpravljali tudi novi neizvršni direktorji DUTB-ja Simoneti, zdajšnji glavni izvršni direktor Imre Balogh in Janez Širovnik.

Simoneti naj bi na enem od sestankov predlagal tudi nov obvod zakona. Menedžerje bi tako zaposlil v DUTB-ju in jim dali 20.000 evrov plačila na mesec, obenem pa bi dalo podjetje v lasti DUTB-ja takšnemu menedžerju še pogodbo, vredno 10.000 evrov. Tako bi lahko menedžerju dali plačo 30.000 evrov na mesec. Tako naj bi do višje plače s pogodbo z žirovsko Alpino prišel tudi Harjunpää.

Simoneti: Zaradi omejitev ne moremo pridobiti dobrih menedžerjev
Na razkritje se je odzval Marko Simoneti, ki citatov ne zanika, a poudarja, da jim manjka širši kontekst. "Vsi stari in novi člani upravnega odbora smo se strinjali, da so omejitve 'Lahovnikovega zakona' resen problem za pridobivanje ustreznih menedžerjev za prestrukturiranje prezadolženih podjetij v naši lasti. Nato smo na DUTB-ju s predlogi večkrat opozorili tudi vlado RS."

Simoneti ob tem poudarja, da je bilo že v času njegovega imenovanja v upravni odbor DUTB-ja zaposlenih več projektnih menedžerjev, ki so prejemali prihodke, precej višje od direktorjev DUTB-ja, česar danes ni več, pojavljali pa so se tudi primeri, ko je en človek opravljal več direktorskih funkcij v povezanih podjetjih. "Moje razprave so takrat šle v smeri preučitve možnosti, da taki dobro plačani projektni menedžerji, če jih že imamo zaposlene na DUTB-ju, opravljajo tudi funkcijo direktorja v več hčerinskih družbah," je še zapisal Simoneti in dodal, da analiz ni bilo, saj teh pomislekov upravni odbor ni podprl.

Minister napoveduje spremembe zakona
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je po današnji seji vlade glede razmišljanja o spremembah Lahovnikovega zakona dejal, da gre za premislek o nadgradnji zakona, saj so se razmere v vmesnem času spremenile. "Moramo priti do pogojev za to, da se bo plačilo menedžerjem, ki vodijo državna podjetja, odrejalo v odvisnosti od pomena in uspešnosti posameznega podjetja," je navedel. Poti do tega cilja sta po njegovih besedah bodisi nov sistem nagrajevanja znotraj Slovenskega državnega holdinga bodisi nadgradnja Lahovnikovega zakona. Odločitev o ustreznem ukrepanju naj bi sprejeli v kratkem.

Na ministrstvu za finance, kjer bedijo nad delovanjem DUTB-ja, so medtem v odzivu za Radio Slovenija izrazili pričakovanje, da DUTB s plačno politiko tistih, ki niso člani upravnega odbora, upošteva veljavno zakonodajo. Ob tem so že zahtevali, da DUTB predloži vse interne akte, tudi pravilnik o plačah, nagrajevanju in napredovanju. Pričakujejo še, da bo gospodarsko ministrstvo pripravilo napovedane spremembe zakona, dodatno pa bodo od DUTB zahtevali pojasnila glede domnevno spornih prejemkov.