TCH Cogeme se je za opustitev nakupa Cimosa odločil, ker do danes še ni rešen spor med Cimosom in hrvaško Agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), so sporočili iz Alte, ki je pri nakupu svetovala Italijanom.
Počivalšek je sicer po večernem sestanku s SDH-jem, DUTB-jem in finančnim ministrstvom dejal, da odstop sklada še ni uraden. Na srečanju so po njegovih besedah vzeli na znanje sporočilo Italijanov in razloge zanj. Italijane pa bodo, glede na to, da gre za zdaj le za napoved namere odstopa od nakupa, povabili k nadaljevanju pogovorov.
Ker so stvari tako daleč, je bil nad potezo Italijanov presenečen. Naredili so vse, da bi bil posel sklenjen, je dodal in zato verjame, da se bodo dobro končali tudi pogovori s Palladio Finanziaria.
Po pisanju portala finance.si je odločitev Italijanov dokončna.

"Dogovor DUTB-ja in DAB-a je res v zadnji fazi, zato od Hrvaške pričakujemo, da do torka zjutraj pripravi zadnji odgovor na ponudbo DUTB-ja," je poudaril Počivalšek. Ker so stvari tako daleč, verjame, da se bodo dobro končali tudi pogovori s Palladio Finanziaria.

Če bi posel padel v vodo, pa bodo, tako zatrjuje minister, naredili vse, da Cimos rešijo pred stečajem in ohranijo delovna mesta v Sloveniji. Na vprašanje, kako bodo to storili, je odgovoril, da je o načinih še prezgodaj govoriti.

Lidia Glavina, ki začasno vodi SDH, je potrdila, da so pogovori s hrvaško stranjo intenzivno potekali tudi danes. Tudi ona je optimistična, da bo sporazum v torek usklajen in bo transakcija na koncu uspešno končana. Dodala je, da se bodo potrudili zaščititi Cimos.

Krivdo vidijo pri Hrvatih
V DUTB-ju in SDH-ju pa so v skupnem sporočilu za javnost ponovili, da je hrvaška vlada sprejela odločitev, ki ni bila skladna z dogovorom med Počivalškom ter hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem. Dodali so, da so skupaj z gospodarskim ministrstvom in SDH-jem poskušali doseči dogovor s hrvaško stranjo, "ki se kljub poznavanju kratkih rokov za razrešitev tega vprašanja ni odzivala pravočasno".

"DUTB in SDH bosta ob podpori Vlade RS po proučitvi nastalega položaja vse zainteresirane deležnike obvestila o nadaljnjih korakih," so sklenili.

TV Slovenija je ob tem poročala, da je vlada Hrvaške sporočila, da uradno o odstopu Palladia Finanziarie niso bili obveščeni, zato uradnega komentarja (še) ne dajejo.

Sindikati razočarani in jezni
Za STA pa so se odzvali slovenski in hrvaški sindikalisti ter izrazili razočaranje nad odločitvijo italijanskega sklada. Sekretar regijskega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Sašo Ristič je povedal, da je treba, če informacija drži, zahtevati odgovornost vseh pristojnih v DUTB-ju in na SDH-ju, ki so po Rističevih besedah "totalno nesposobni", da jim v tolikšnem času ni uspelo izpeljati prodaje.

Krivdo je pripisal tudi odgovornim na vladi, saj "nad DUTB-jem bdi ministrstvo za finance, in ne Zdravko Počivalšek", ki po Rističevih besedah "samo hodi okoli" in "nima pojma". Dodal je, da so v sindikatu ves čas opozarjali na prepočasen potek prisilne poravnave in nato prodaje.

"Morda je bolje, da podjetja niso prevzeli"
V hrvaškem sindikatu metalurgov pa je njegov regionalni predstavnik za hrvaško Istro Đino Šverko povedal, da če je razlog za odstop od sporazuma socialna klavzula o možnostih za odpuščanja delavcev po dveh, in ne po enemu letu, podpirajo Marića, ki je podal to zahtevo.

"Morda je tudi bolje, da takšni vlagatelji niso prevzeli podjetja, če so ga imeli namen prodati, in ne razvijati. Nam je najpomembneje, da imajo ljudje delovna mesta in da se kraj razvija; če tega ni, špekulanti niso dobrodošli," je povedal Šverko.

Na vprašanje, kakšna je usoda Cimosovih pogonov na Hrvaškem, je odgovoril, da gre za zapleteno lastniško strukturo in da je vprašanje, ali lahko sploh Hrvaška stori kaj več. "To, kar je ladjedelnica Uljanik za južno Istro, je Cimos za severno Istro. Gre za tisoč delovnih mest," je še poudaril Šverko.

Spomnimo ...
DAB je odkupil terjatve do Cimosa in ga je tožil zaradi terjatve iz devetdesetih let, ko je Cimos pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila. Skupaj z obrestmi je ta znesek narasel na 57 milijonov evrov, kolikor znaša tudi tožbeni zahtevek DAB-a.

Ureditev tega vprašanja je bil glavni odložni pogoj pri prodaji Cimosa italijanskemu skladu Palladio Finanziaria.

30. januarja se je nato že zdelo, da sta Slovenija in Hrvaška dosegli dogovor glede dolga Cimosa na Hrvaškem. Kot je po srečanju s hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem na Otočcu takrat povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, so se dogovorili, da bo slovenska "slaba banka" (DUTB) od DAB-a odkupila terjatve. Za to naj bi plačali sedem milijonov evrov. Nato pa je hrvaška vlada dodala nove pogoje glede ohranjanja zaposlitev Cimosovih delavcev na Hrvaškem, ki so bili za Italijane nesprejemljivi, tako da je zdaj posel v celoti padel v vodo.