"Dotok denarja v nove projekte ali za normalno poslovno dejavnost (slovenskih) podjetij se je praktično ustavil že pred petimi leti. Za to, da se vrnemo k rasti, je na eni strani ključno očistiti bilance bank, na drugi strani pa prestrukturirati dolg podjetij, ker sta zadevi povezani," je dejal Čufer.

Na vprašanje, ali bo Slovenija potrebovala pomoč EU-ja in ECB-ja, je minister dejal: "Za to ne vidim potrebe." Pravi, da ima Slovenija dovolj sredstev do aprila, ko bo zapadlo 1,5 milijarde evrov dolga, vlada pa bo o novi zadolžitvi razmislila, ko bo vedela, koliko sredstev bo potrebovala za očiščenje bančnega sektorja.

Spomnil je, da je vlada v proračunu že rezervirala 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacijo problematičnih bank. Državne institucije imajo na računih državnih bank okoli tri milijarde evrov, kar daje finančnemu ministrstvu možnost, da vsaj del teh depozitov nameni za kapitalske injekcije, je dejal.

Dijsselbloem odpovedal
Za ponedeljek napovedani obisk šefa evroskupine in nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema v Sloveniji je odpovedan. Razlog tiči v podaljšanih proračunskih pogajanjih na Nizozemskem. Na finančnem ministrstvu pravijo, da bo Dijsselbloem obisk izvedel v prihodnjih tednih.
Čufer je sicer za ponedeljek upal, da bo z njim imel več časa za pogovor in več časa, da "gresta skozi podrobnosti".

Koliko bomo potrebovali za banke, bo znano novembra
Po poročanju časopisa je optimističen tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. "Če izločiš ta slaba posojila, če upoštevaš rezervacije in če daš v te banke dodaten kapital, potem ugotoviš, da te številke niso tako visoke," je dejal.

Vlada in Banka Slovenije končno oceno finančnih potreb za banke pričakujeta do konca novembra. Nato bodo lahko NLB, NKBM in Abanka Vipa začele prenos slabih terjatev na slabo banko, piše časopis.