V Stranki Mira Cerarja ponavljajo stališče, da bi država v Telekomu obdržala infrastrukturo in vlagala povsod, kjer je to potrebno, in v interesu celotne slovenske družbe, čeprav ni donosno. Morebitni zasebni vlagatelj pa bi vlagal tam, kjer bodo vlaganja donosna. Ali lahko to stališče ustavi prodajo Telekoma?

Padec Telekomove delnice s 141 na 128 evrov v tem tednu kaže na prebujenje strahov, da prihodnja vlada nacionalnega operaterja ne namerava prodati, vsaj ne v celoti. Za Telekom, vreden milijardo, bi po izločitvi infrastrukture iztržili kvečjemu 300 milijonov evrov, pravijo poznavalci. Ločitev infrastrukture od storitev bi morala država, če je to mislila, opraviti pred prodajo, verjetno v letih 2007 in 2008, pravi Dušan Caf, predsednik sveta agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Sicer pa bi bila ločitev na dva dela logična le, če bi jo zahteval regulator zaradi regulacijskih razlogov, lastniška ločitev na dva dela pa ni smiselna in je v Evropi ni: "Da bi država kar tako ločila infrastrukturo - takšnih primerov ni, razen v Avstraliji, kjer pa se je poskus zelo klavrno končal." Avstralija je za telekomunikacijsko omrežje porabila ogromno javnih sredstev, ciljev pa ni dosegla, pove Caf: "To se je izkazalo za zelo zgrešen ukrep, ker država preprosto ni sposobna zagotoviti učinkovite gradnje infrastrukture."

V tem trenutku v slovenskem Telekomu ni smiselno ločiti storitev in infrastrukturnega dela, na katerem je že konkurenca, spomnimo na vlaganja T-2, Telemacha ali Simobila: "Infrastrukturna konkurenca v Sloveniji obstaja in nacionalizacija dela infrastrukture gotovo ni smiselna," dodaja Caf.

Država naj proda telekom v celoti, njena vloga pa je, da učinkovito regulira telekomunikacijski trg, pravijo strokovnjaki. Sicer ni nujno, da bi nova vlada posegala v trenutni postopek privatizacije Telekoma. SMC resda ponavlja stališče do ločitve infrastrukture. A Miro Cerar je večkrat dejal, da privatizacije ne bodo ustavljali, če bi s tem ogrozili kredibilnost države.

Maja Derčar, Radio Slovenija