Slovensko gospodarstvo je slabi dve desetletji po tem, ko je Slovenijo povleklo na pot razvitih držav Evropske unije, spet na prelomnici. Ob finančni krizi, povezani s podražitvijo in težjo dostopnostjo virov financiranja, so ga prizadeli še gospodarska kriza, vidna v zmanjšanju povpraševanja doma in na njegovih izvoznih trgih, ter procesi lastninjenja, pri katerih so velikokrat največjo ceno plačala prav podjetja, in ne njihovi menedžerji. O omenjenih temah sta med drugim v Odmevih spregovorila Damjan Žugelj z Agencije za trg vrednostnih papirjev in Marko Jaklič z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Je rešitev v izboljšanju finančne discipline in pregonu gospodarskega kriminala?
Koalicija je dosegla soglasje o tako imenovanih razvojih prioritetah, vendar Žugelj meni, da je to nekaj, kar bi moralo biti narejeno že 5, 10, 15 let nazaj. "Marsikaj je bilo tudi v zakonodaji narejeno, pa se potem ni izvajalo, zaradi razno raznih interesov. Stanje, v katerem je Slovenija, potrebuje precej bolj konkretno akcijo, tako kratkoročne ukrepe in pa seveda tudi dolgoročne," dodaja.

"Nič novega, nič konkretnega," se strinja tudi Jaklič, ki je predlagal dva konkretna ukrepa, in sicer "nemudoma akontacijo ljubljanske banke na borzi in več posluha regulatorjem, ki vztrajno že dve leti predlagamo številne instrumente, vendar vse naleti na gluha ušesa".

"Država je bila na to, da večkrat pride v navzkrižje sama s seboj večkrat opozorjena", je dejal Jaklič. Poudaril je, da že dve leti delajo zakon o prevzemih na pobudo regulatorja. Žugelj pa kot enega največjih problemov vlade izpostavlja počasnost, "kje je mogoče bilo to tudi dobro, vendar idej, kako iz krize, je v Sloveniji veliko, strategij tudi, tisto, kar nam manjka je strategija delovanja vlade, ampak taka strategija, ki pomeni konkretno izvedbo, ki bo povezala prave vzvode sprememb v Sloveniji.

"Nepreglednost financ ne vpliva dobro na podobo Slovenije"
Statistični urad nakazuje, da se strogo drži vseh navodil, ki so v Evropi, pojasnjuje Jaklič. "Zato sem zmeden, kdo ima bolj prav, se pravi statistični urad, ki je zame verodostojna institucija, na drugi strani računsko sodišče, ki ga z vso resnostjo jemljem. Govorimo o 60 in več odstotkih bruto domačega proizvoda, kar je 20 odstotnih točk več, kot pravi statistični urad oz. vlada" dodaja.

"Postavlja se vprašanje, ali smo sploh imeli tajkunizacijo v Sloveniji. Šlo je za dobre povezave in lahko dostopnost do virov financiranja posameznih elit, to pa ni nujno, da s pomočjo in blagoslovom politike. To, da imaš blagoslov politike, je eden od osnovnih pogojev, da to stlačimo pod pojem tajkunizacije. Tu je zatajila Banka Slovenije. Tisto, kar je normalno, je to, da politika in posamezniki, ki imajo interes in želje in mi regulatorji smo zato, da te želje in da ti ljudi v njihovih željah ustavimo in tega centralna banka ni storila, ni določala politik in pravil iger," pojasnjuje Jakič.

"Referendumi zadeve ne bodo olajšali"
Glede dialoga s sindikati o pokojninski reformi pa je Žugelj dejal, da za to ni pristojen, "je pa dejstvo, da je tudi Agencija sodelovala v nekem delu pokojninske reforme in v tem delu je dobra." Medtem ko Jakič pravi, da je v primeru pokojninske reforme "veliko časa že zamujenega. Za vsa odlašanja nas lahko v mednarodni skupnosti kaznujejo že v letošnjem letu z višjimi obrestmi." Verjame, da bi se dalo pokojninsko reformo narediti boljšo, vendar bo treba v vsakem primeru priti do soglasja, ker razni referendumi "zadeve ne bodo olajšali".