Dela od doma je več med bolj izobraženimi – najmanj en dan v tednu je od doma decembra delalo 26 odstotkov zaposlenih s terciarno izobrazbo. Foto: Pixabay
Dela od doma je več med bolj izobraženimi – najmanj en dan v tednu je od doma decembra delalo 26 odstotkov zaposlenih s terciarno izobrazbo. Foto: Pixabay

Decembra lani je vse dni v tednu na lokaciji delodajalca delalo 81 odstotkov zaposlenih, kar je odstotno točko manj kot mesec prej in šest odstotnih točk več kot pred enim letom. Dva odstotka zaposlenih sta delo opravljala od doma vse dni v tednu, potem ko je bilo takih delavcev novembra odstotek, decembra 2021 pa šest odstotkov.

Najmanj en dan v tednu je od doma v zadnjem mesecu lani delalo 12 odstotkov zaposlenih, s čimer se delež v mesečni primerjavi ni spremenil, v medletni primerjavi pa se je zmanjšal za šest odstotnih točk, kažejo podatki statističnega urada.

Najmanj en dan v tednu je sicer od doma delalo 26 odstotkov zaposlenih s terciarno izobrazbo, medtem ko je bilo med zaposlenimi z nižjo izobrazbo takih pet odstotkov. V storitvenih dejavnostih je tako delalo 17 odstotkov zaposlenih, v proizvodnih dejavnostih pa 12 odstotnih točk manj, torej pet odstotkov.

Regionalna primerjava medtem kaže, da se je delež tistih, ki so delali od doma najmanj en dan v tednu, med zaposlenimi iz vzhodne Slovenije na letni ravni zmanjšal za pet odstotnih točk, na 10 odstotkov, med zaposlenimi iz zahodne Slovenije pa za sedem odstotnih točk, na 14 odstotkov.

Še vedno tudi nekaj samoomejevanja druženj

Statistiki so se dotaknili tudi samoomejevanja druženj. Decembra lani je zaradi priporočil v povezavi s covidom-19 druženje v živo omejevala nekaj več kot polovica prebivalcev, in sicer 54 odstotkov, kar je pet odstotnih točk več kot novembra in 12 odstotnih točk manj kot leto prej, ko sta tako ravnali dve tretjini prebivalcev. Med moškimi se jih je v živo decembra družilo manj, kot bi se sicer, 49 odstotkov, leto pred tem je bil ta delež večji za 16 odstotnih točk. Med ženskami se jih je zaradi covida-19 manj družilo 58 odstotkov, leto pred tem denimo 65 odstotkov.

Druženje so bolj omejevali terciarno izobraženi, med njimi je bilo takih 62 odstotkov prebivalcev. Med manj izobraženimi pa se jih je za tako ravnanje odločilo 51 odstotkov. Nekoliko bolj so se druženju v živo izogibali v zahodni Sloveniji (59 odstotkov). V vzhodni Sloveniji je bil ta delež 49-odstoten.