Delež odsotnih z dela se je po koncu poletja zmanjšal za 10 odstotnih točk na devet odstotkov zaposlenih. Velika večina zaposlenih, 80 odstotkov, je sicer vse dni v tednu delala na lokaciji delodajalca, dva odstotka zaposlenih pa sta, tako kot avgusta, delo opravljala od doma, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).

Sorodna novica Italijanska stroka: Delo od doma ima številne prednosti

Po izobrazbenih skupinah

Terciarno izobraženi zaposleni so bili v primerjavi z nižje izobraženimi v manjši meri stalno na lokaciji delodajalca. Med zaposlenimi z dokončano več kot srednjo šolo jih je na lokaciji delovnega mesta vse dni v tednu delalo 68 odstotkov, med nižje izobraženimi pa 87 odstotkov.

Pri terciarno izobraženih je v tednu pred anketiranjem delo delno na lokaciji delovnega mesta in delno od doma opravljalo 19 odstotkov zaposlenih, pri nižje izobraženih sta bila takšna dva odstotka zaposlenih.

Septembra je od doma vsaj en dan v tednu delalo 12 odstotkov zaposlenih. Pri moških je bil delež 10-odstoten, pri ženskah pa 14-odstoten.

Med zaposlenimi, ki so imeli končano več kot srednjo šolo, jih je od doma najmanj en dan v tednu delala četrtina, med nižje izobraženimi (srednja šola ali manj) pa je bilo takšnih pet odstotkov.

Več na zahodu kot na vzhodu

Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – najmanj en dan v tednu jih delalo 16 odstotkov, pri zaposlenih iz vzhodne Slovenije je bilo takšnih osem odstotkov.

Sorodna novica Raziskava: V tretjem valu večina zaposlenih dela na svojem delovnem mestu

Največ v storitvenih dejavnostih

V storitvenih dejavnostih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu 15 odstotkov zaposlenih, v proizvodnih dejavnostih pa šest odstotkov. Delež je bil največji pri nefizičnih delavcih – najmanj en dan v tednu je delalo od doma 16 odstotkov zaposlenih v teh poklicih. Med zaposlenimi, ki opravljajo poklice fizičnih oz. kvalificiranih fizičnih delavcev, jih je bilo dva odstotka.

Vplivi covida-19 na druženje v živo

Septembra se je zaradi priporočil v zvezi s covidom-19 v živo družilo manj ljudi, kot bi se sicer – le 40 odstotkov prebivalcev. Januarja, ko je bilo omejevanje druženja v živo najizrazitejše, je bilo takšnih prebivalcev 70 odstotkov.

Svoje druženje v živo so septembra v največjem deležu omejevali prebivalci, stari 55 let ali več (45 odstotkov), v najmanjšem pa srednja starostna skupina (35–54 let), v kateri jih je tako ravnala nekaj več kot tretjina (34 odstotkov).