Delo od doma pomeni prihranek tako za denarnice zaposlenih kot za proračune podjetij, hkrati pa ugodno vpliva na okolje. Edini pomislek je pri organizaciji časa: če naj bo delo od doma učinkovito in zadovoljno, mora vsebovati tudi fleksibilnost.

V Italiji je zaposlenih dobrih 23 milijonov ljudi; tri milijone in pol jih vsaj delno dela od doma. Njihovo število se je znižalo z dobrih štirih milijonov lani, toda v prihodnje naj bi znova raslo.

Raziskava o razširjenosti dela od doma v Italiji, ki so jo opravili na milanski Politehniki, pa postreže še z drugimi podatki. Denimo: zaposleni, ki dela od doma dva dni na teden, prihrani pri prevozu na delo po 1000 evrov na leto, medtem ko mu zneski položnic narastejo za 400 evrov. Neto prihranek je torej 600 evrov letno.

Prihranek tudi pri delodajalcu

Toda prihrani tudi delodajalec: 500 evrov letno na zaposlenega pri dveh dneh dela od doma na teden, če ustrezno strne delovne postaje ter ne ogreva in osvetljuje praznih prostorov. Še več: če se delodajalec odloči za 30-odstotno skrčenje površine delovnih prostorov, lahko prihrani do 2500 evrov na zaposlenega letno.

Del prihranka bi lahko po mnenju milanskih raziskovalcev dodali v plače – kar pa je doslej uvedlo le 13 odstotkov analiziranih podjetij.

Delo od doma ima tudi ugoden učinek na okolje. Pri trenutnem obsegu je izpustov ogljikovega dioksida v Italiji na letni ravni za poldrugi milijon ton manj.

Zato pa milanska raziskava razkriva velike razlike pri občutenju zadovoljstva zaposlenih samih. Delavci od doma z normiranim delovnim časom se v povprečju počutijo slabše in manj motivirano od kolegov, ki delajo v podjetju. Zato pa med najbolj zadovoljne zaposlene sodijo tisti, ki si pri delu na daljavo tudi sami načrtujejo delovni čas, glavno merilo uspešnosti pa je izpolnitev vnaprej določenih ciljev – ne glede na količino predelanih ur.