Delež državne pomoči se je v zadnjih letih bistveno znižal, saj je še v letu 1997 znašal 2,76 odstotka BDP-ja, v letu 2005 pa le 0,98 odstotka. Državne pomoči, ki so v absolutnem znesku znašale 64,3 milijarde tolarjev, so se najbolj znižale na področju reševanja in prestrukturiranja, varčevanja z energijo in transporta. Pomoči so se znižale tudi na področju kmetijstva, delno zaradi spremenjene metodologije obračunavanja, kar je posledica vstopa v Evropsko unijo. Po 1. 1. 2004 se pomoč, ki je dodeljena na podlagi skupne kmetijske politike, ne šteje več kot državna pomoč.

Država je več denarja namenila malim in srednjim podjetjem (za 169 odstotkov), povečala pa je tudi vlaganja za regionalne cilje (za 256 odstotkov).

Največ pomoči, kar 45,6 odstotka, je prejela osrednja Slovenija, najmanj pa so prejele notranjsko-kraška, obalno-kraška in koroška regija. Pomoči so se najbolj znižale v notranjsko-kraški regiji (62,7 odstotka), najbolj povišale pa v spodnjeposavski regiji (31 odstotkov) in jugovzhodni Sloveniji (30 odstotkov).

V primerjavi z EU-jem je Slovenija glede deleža državnih pomoči v zgornji tretjini. Povprečni delež pomoči je v petindvajseterici, brez upoštevanja pomoči za transport, kmetijstvo in ribištvo, znašal 0,44 odstotka, v Sloveniji pa 0,53 odstotka.