Danes minevata dve leti, odkar se je z delnicami Nove KBM po izjemno uspešni javni prodaji (po 27 evrov), ki je dvigovala veliko prahu, začelo trgovati na Ljubljanski borzi. Prvi enotni tečaj se je (ob kar 33 milijonih evrov prometa) izoblikoval pri 36,61 evra, cena pa je do božiča 2007 dosegla skoraj 45 evrov. Nadaljevanje je znano – finančna kriza in zlom vseh svetovnih borz je ceno Nove KBM letos marca poslal na 7,4 evra. Do oktobra se je položaj le popravil in Nova KBM je splezala prek 15 evrov, zadnje dni pa delnice mariborske banke spet doživljajo kalvarijo. Danes se je tečaj znižal za 1,73 odstotka, na 11,91 evra.

SBI20 letos le še za 10 odstotkov v plusu
Tudi večina preostalih delnic je v četrtek nadaljevala pot navzdol. Največ prometa, 727.000 evrov, je bilo s Krkinimi delnicami, s 138.000 evri pa sledijo Telekomove. Vrednost Krke se je spustila še za 1,77 odstotka, najnižji posli pa so se sklepali pri 65,15 evra. Telekom je bil poleg Intereurope v prvi kotaciji edini papir s pozitivnim predznakom. Cena se je gibala med 136 in 136,5 evra. Slovenski borzni indeks se je petič v zadnjih šestih dneh znižal, tokrat za 0,92 odstotka. Njegova vrednost (4.083 točk) je zdaj le še dobrih deset odstotkov višja kot ob prehodu v leto 2009.

Pozitivna sreda na Wall Streetu
Na razvitih trgih so zadnji dnevi letošnjega leta prinesli nekaj streznitve, vendar večjega popravka verjetno decembra še ne bomo videli. Po nekaterih podatkih naj bi kar tri tisoč milijard dolarjev tistih vlagateljev, ki pri letošnjem bikovskem trendu niso sodelovali, vsak manjši zdrs izkoristilo za vstop na trg. Pozornost vlagateljev je zadnje čase usmerjena k dolarju. Ko je ameriška valuta v sredo izgubljala, so imeli vlagatelji takoj večjo željo po tveganju in newyorški Dow Jones (10.337 točk) se je zvišal za pol odstotka. Največ so pridobile finančne in tehnološke delnice. Banka Citigroup je napovedala, da bo vrnila državno pomoč, ki jo je dobila v okviru programa TARP.

Program TARP podaljšan do oktobra 2010
Ameriški finančni minister Timothy Geithner je sporočil, da bo vlada do oktobra 2010 podaljšala izvajanje programa TARP, ki je bil sprejet lani oktobra na vrhuncu finančne krize in je bil sprva namenjen zlasti reševanju toksičnih bančnih posojil. Program, vreden okrog 700 milijard dolarjev, je odigral pomembno vlogo, saj je ZDA in ves svet verjetno rešil pred ponovitvijo Velike depresije. Po novem bo program TARP namenjen pomoči tistim, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih kreditov in manjšim podjetjem, ki težko dobijo kredit.

Grške banke pod prodajnim pritiskom
Evropske borze so v sredo izgubile odstotek, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300, ki je letos še vedno za 20 odstotkov v plusu. Potem ko so Grčiji znižali kreditno oceno in so tamkajšnje banke v prvih treh dneh tega tedna v povprečju izgubile 20 odstotkov, je podobna usoda (bolje rečeno: napoved le-te) doletela tudi Španijo, ki s 16-odstotno brezposelnostjo še kako čuti gospodarsko krizo. Mimogrede, kupci španskih obveznic zahtevajo višji donos kot kupci slovenskih. Delnice Telekom Austrie so v sredo padle za 14 odstotkov, saj podjetje napoveduje, da bo dobiček leta 2010 nazadoval. Po dveh nervoznih dneh se je položaj na vodilnih evropskih borzah v četrtek popravil, po rasti pa so bile v ospredju delnice finančnih in prehrambnih podjetij. Cena lahke nafte je zdrsnila pod 71 dolarjev, vrednost evra pa je bila ob 19. uri 1,47 dolarja.