Vladi so delojemalci in delodajalci posredovali usklajene pripombe. Pod dokument predlaganih sprememb in dopolnitev vladnih izhodišč sindikatov, ki je javno dostopen, se je podpisalo osem konfederacij.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za STA pojasnil, da jih je pri izhodiščih za nov socialni sporazum zanimalo predvsem, kako ohraniti kakovost življenja državljank in državljanov in ne pustiti, da bi krizo reševali predvsem na njihov račun. "To za nas pomeni, da morajo tisti, ki imajo več, tudi več prispevati v skupno dobro," je dodal.

Janez Posedi, predsednik Pergama, je opozoril na spremembe časovnih rokov. Sindikati namreč predlagajo, da bi nov socialni sporazum veljal samo med letoma 2012 in 2015, in ne med letoma 2012 in 2017, kot predlaga vlada. Prav tako se zavzemajo, da bi 20. junij, ki si ga je vlada zastavila za skrajni rok podpisa sporazuma, postal rok, do katerega si bodo to prizadevali storiti.

Posedi je poudaril še, da so pri izhodiščih vsebinsko zelo spremenili poglavje vzgoje in izobraževanja, ki so bila po njihovi oceni čudno zapisana.

Poglavje vzgoje so sindikati napisali povsem na novo, pri čemer so izpostavili potrebo po odličnosti sistema, dostopnosti vzgoje, izobraževanja in znanja, spodbudo poklicnega in strokovnega izobraževanja, posodabljanje vsebine programov in njihovo prilagajanje potrebam dela ter boljše sodelovanje znanosti z gospodarstvom in negospodarstvom.

Pravna varnost in pravično okolje
Sindikati so izhodiščem dodali še poglavje o delovanju pravne države in pravni varnosti, pri čemer poudarjajo, da je medsebojno povezan in usklajen sistem pravne varnosti temelj za zagotavljanje pravičnega okolja, "ki spodbuja gospodarsko rast, zmanjšuje delež sive ekonomije, preprečuje nelojalno konkurenco, ustvarja trajnostni razvoj in družbeni napredek".

Malo pripomb delodajalcev
Delodajalci so do vladnih izhodišč novega socialnega sporazuma bolj prizanesljivi, saj so izhodišča podprli že na prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) pod Janševo vlado na Brdu pri Kranju, tako da so zdaj predlagali samo manjše popravke dokumenta, je pojasnil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, ki podrobneje o njih ni želel razglabljati, saj je prepričan, da na ta način usklajevanje med socialnimi partnerji ne bi moglo biti uspešno. "Največja napaka dialoga s prejšnjo vlado je bila, da se je odvijal prek medijev, in ne za pogajalsko mizo," je zatrdil.

Smoletu je pritrdil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, ki je povedal, da je združenje že na Brdu opozorilo, da v izhodiščih ni poglavja o pravni državi, po njihovem prepričanju pa manjka tudi zagon naložbenega cikla, čeprav je Janša že na Brdu pri Kranju pojasnil, da za naložbe v proračunu ni dovolj denarja. "Naša teza pa je, da bo socialni sporazum sklenjen za pet let in da bo enkrat moralo priti do teh sredstev. Če ne bo zagona gospodarstva, ne bo kje varčevati," ocenjuje Antauer.

Dejal je še, da imajo pripombe na vsebino socialnega sporazuma, kar je drugi del procesa sprejemanja dokumenta. To pa lahko po njegovem mnenju zavleče usklajevanje in sprejem novega sporazuma.

Socialni partnerji bodo pripombe obravnavali na prihodnji seji ESS-ja je še razkril Smole.