Janša je socialnim partnerjem in članom Ekonomsko-socialnega sveta na seji predstavil izhodišča za socialni sporazum 2012-2017 ter predlog terminskega načrta njegovega oblikovanja. Predsednik vlade si sicer želi, da bi bil sporazum sklenjen do 20. junija.
Po njegovih besedah je cilj vlade, da Slovenija v petih letih postane povprečno razvita članica EU-ja, število brezposelnih bi zmanjšali za 40 odstotkov, zaposlenost pa na 70 odstotkov. Dodal je, da se želijo lotiti pogajanj nekoliko drugače kot doslej. Ob koncu sestanka so se dogovorili, da bodo delodajalci in sindikati v sedmih dneh podali pripombe na vladna izhodišča za nov socialni sporazum, nato si bodo vzeli 14 dni časa za uskladitev izhodišč. Sledil bo začetek pogajanj o vsebini novega sporazuma.

Premier je ob tem pojasnil tudi, zakaj SDS kot edina stranka ni podpisal izjave ob uskladitvi interventnega zakona, kot so jo druge politične stranke. Opozoril je, da so v izjavi videli "škarje, ki bi lahko bile problematične". Dodal je, da pa se v stranki strinjajo z zavezo, ki jo vključuje izjava - da se v socialnem dialogu do konca veljavnosti interventnega zakona uskladijo glede protikriznih in reformnih ukrepov.

Rezi nujni še letos
"Narediti moramo resno prilagoditev javnih financ in narediti jo moramo letos, saj so nas po svetu prepoznali kot tiste, ki veliko govorijo, da bodo nekaj naredili, in nič ne naredijo," je poudaril finančni minister Janez Šušteršič. Spremembe strukture javne porabe morajo biti trajne, je dodal.
Zato bodo zaostrili racionalnost porabnikov proračuna, ob tem pa minister izpostavlja, da je veliko razlik med deli javnega sektorja. "Ogromno imamo zunanjih izvajalcev, zlasti pri IT-storitvah, in to v tem obsegu najbrž ni potrebno," je dejal. Sprejemali bodo pobude, kje bi se dalo privarčevati, in pogledali, kje se jih da uresničiti, je napovedal.

Davčni sveženj želijo predlagati skupaj z rebalansom, predvsem da bi olajšal poslovanje majhnih in srednjih podjetij ter investicijsko dejavnost podjetij. Že ta teden bodo predlagali vladi zgornjo mejo odhodkov proračuna. Tu bo šlo drugače kot doslej, saj se ne bo najprej načrtovalo in potem prilagodilo račun, je dejal. Predlog rebalansa pa bodo pripravili v mesecu dni.

Slovenija namreč letos ne more računati na izboljšanje položaja gospodarstva in bo po srednjeročni napovedi v prihodnjih letih imela zgolj enoodstotno gospodarsko rast. To po njegovih besedah pomeni, da bomo čez deset let tam, kjer smo bili pred izbruhom krize.
Čedalje več upokojencev in čedalje manj zaposlenih
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je opozoril na velike spremembe na trgu dela po letu 2008. Danes je približno 63.000 delovno aktivnih manj, za več kot 50.000 se je povečalo število brezposelnih, število upokojencev pa je večje za približno 40.000.

Vizjak je napovedal krepitev aktivnih politik zaposlovanja namesto pasivnih oblik. Vendar pa, kot je poudaril, brez novih delovnih mest tudi z aktivno politiko zaposlovanja ni mogoče povečati zaposlenosti. Kot je dejal, bo za pozitivne spremembe na trgu dela na eni strani treba delovati v smeri finančne konsolidacije, na drugi pa politike ustvarjanja delovnih mest.

Lukič: Javni sektor naj postane servis
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukič je poudaril, da se predstavljena izhodišča v veliki meri skladajo z izhodišči, ki so jih pripravili tudi sami delodajalci. "Ne moremo oporekati globalni oceni stanja, ki jo je pripravila vlada," je dejal. Prepričan pa je, da se bodo pri pripravi posameznih strukturnih ukrepov začela razhajanja.

Lukič je spomnil, da je realni sektor že plačal visoko ceno. Če hočemo iziti iz tega stanja, pa bo po njegovem mnenju treba pogledati tudi v javni sektor, vendar ne z zmanjšanjem števila delovnih mest in plač samo po sebi, temveč z iskanjem strokovnih kadrov, ki so sposobni učinkovito voditi posamezna področja, kot je to potrebno v podjetjih. Javni sektor namreč mora postati učinkovit servis.

"Razbremeniti je treba podjetnike"
Tudi Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije je izhodišča za socialni sporazum označila kot prava, sami so zadnja tri leta zahtevali ukrepanje ter strukturne reforme, a te niso bile izpeljane in skrajni trenutek je, da se stvari obrnejo. Vsakršno zavlačevanje po njenih besedah pomeni novo izgubljeno leto.

Je pa kritična do socialnega dialoga, ki si ga po njenem mnenju v Sloveniji predstavljamo tako, da socialni dialog je, "če je po moje", drugače ga pa ni. Menila je, da so bili rebalansi v zadnjih letih predvsem socialno naravnani. "Dejstvo je, da je treba, in to s številnimi ukrepi - ne le enim ali dvema -, razbremeniti slovenskega podjetnika, zagotoviti nova delovna mesta, večjo dodano vrednost in produktivnost," je poudarila.

Semolič predlaga nove davke
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je opozoril, da pot do podpisa sporazuma zagotovo ne bo lahka, in upa, da tudi rebalans proračuna, ki je napovedan za april, ne bo šel mimo dialoga. Pri usklajevanju proračuna, kjer ni hitrih rešitev, je poudaril, da se je treba osredotočiti tudi na dohodkovno stran, na nepobrane davke, problematiko javnih naročil, sivo ekonomijo in plačilno disciplino. Predlaga uvedbo davka na finančne transakcije in povečanje progresivnega obdavčenja. Ključno rešitev pa vidi v zagonu gospodarstva. "Ni prava dilema, ali smo za odpuščanje ali nižje plače. Prava dilema je v tem, kaj narediti za odpiranje novih kakovostnih delovnih mest in gospodarsko rast," je dejal.

Izpostavil je, da se je treba zavedati, kdo je povzročil krizo, sicer ne bomo preprečili ponovitve krize. Namesto da bi strukturne reforme sprožile finančne institucije, ki so krizo povzročile, pa se celotno breme vali na socialno državo in na delavce. Semolič meni, da plače niso sovražnik gospodarstva ter da brez rasti plač in krepitve delovnih pravic ni izhoda iz krize, temveč le "spirala, ki bo potapljala vse".