![Teden se je v ZDA začel s črnim ponedeljkom, toda strasti so se nato pomirile in Dow Jones je na tedenski ravni izgubil le dva odstotka. Zdi se, da so se vlagatelji že kar privadili na obupne gospodarske novice. Foto: Reuters](https://img.rtvcdn.si/upload/Gospodarstvo/trgovci_1.jpg)
![](https://img.rtvcdn.si/upload/Svet/gm_2.jpg)
![Ljubljanska borza](https://img.rtvcdn.si/upload/Gospodarstvo/borza8.jpg)
Vlagatelji so težko pričakovali petek, ki je postregel s črno sliko ameriškega novembrskega trga dela in zvečer še z novico o državni pomoči avtomobilski industriji. V ZDA je bilo prejšnji mesec 533 tisoč manj delovnih mest, kar je največji mesečni primanjkljaj po letu 1974. Stopnja brezposelnosti je zdaj 6,7-odstotna, kar se ni zgodilo od leta 1993. V zadnjih treh mesecih je bilo ukinjenih kar 1,3 milijona služb (največ po drugi svetovni vojni), v letošnjem letu že 1,9 milijona. Za primerjavo: ob zadnji recesiji leta 2001 je neto izguba delovnih mest dosegla 1,6 milijona.
Na začetku potop, nato lepa rast
Tokratna recesija bo očitno povsem drugačna od prejšnjih, za lastnike delnic pa sta ta hip najpomembnejši vprašanji, kdaj se bo gospodarsko nazadovanje končalo in ali so vse slabe novice že vštete v trenutne ravni delniških tečajev. Petek je postregel s pravo senzacijo. Na začetku dneva so delnice sicer izgubljale in Dow Jones je bil tudi za 257 točk pod izhodiščem. Kljub morda celo najbolj črnemu poročilu o trgu dela v 124-letni zgodovini domačega statističnega urada pa je Dow do konca dneva splezal na 8.637 točk.
Nafta padla še za šest odstotkov
Po eni od razlag naj bi na optimizem vlagateljev vplivala nova pocenitev nafte, kar bo pomagalo tako potrošnikom kot podjetjem. Cena črnega zlata je namreč padla na vsega 40,50 dolarja in dosegla novo šestletno dno. Tudi druge surovine in plemenite kovine (zlato je ustavila šele meja 750 dolarjev) so bile ta teden na prepihu. Pozno zvečer je iz Washingtona prišla novica, da bo shirana avtomobilska industrija dobila od 15 do 17 milijard dolarjev državne pomoči, kar je pol manj od želja Detroita.
Frank zadnje dni izgublja
Evropske borze v petek niso dočakale ameriškega preobrata in so dan končale za štiri odstotke v minusu (FTSEurofirst 300: 793 točk), še dvakrat višja pa je izguba na tedenski ravni. Pomagala ni niti odločitev Evropske centralne banke o znižanju ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk, na 2,50 odstotka. Obresti so znižali tudi v Veliki Britaniji in na Švedskem. Vrednost evra je 1,2712 dolarja, medtem ko je treba za evro odšteti 1,5549 švicarskega franka.
Silovit odboj Metals banke
Slovenski borzni indeks je ob koncu tedna spet pristal pod 4.000 točkami in je tik nad skoraj petletnim dnom. Petrolove delnice so v petih dneh izgubile 12 odstotkov, kar dobro pa so se držale Krkine (-2 odstotka). Na Balkanu se na nekaterih trgih zdi, da nižje ne gre. V mislih imamo Beograd, kjer so se vlagatelji čudili zlasti silovitemu porastu Metals banke (zadnji teden +73 odstotkov), ki so jo prej zaradi strahu pred bankrotom vsi neusmiljeno "odmetavali."
T. O.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje