Ob zatonu Jugoslavije je umiral tudi jugoslovanski dinar. Ta je bil v poznih osemdesetih letih poznan po hiperinflaciji, ki jo je konec leta 1989 čudežno umiril takratni predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik.

Še v Sloveniji smo morali plačevati z dinarji
Slovenci smo lahko za sedem konvertibilnih dinarjev dobili eno nemško marko ali sedem avstrijskih šilingov. Jugoslovanske javne finance pa so se kmalu za tem sesule v prah. Sledila je nova hiperinflacija, Slovenija pa je, tudi zaradi neurejenih ekonomskih razmer, junija leta 1991 zapustila Jugoslavijo.

A dinarji so ostali še nekaj mesecev po osamosvojitveni vojni. Za njihovo ukinitev je bilo treba počakati na iztek Brionskega moratorija, ki nam je tri mesece prepovedoval delati kar koli v zvezi z ustanavljanjem nove države.

Potem je Slovenija lahko uvedla bone, ki pa so bili le uvod v tolar - nedvomno eno od slikovitejših in tudi trdnejših slovenskih valut. "Naj bo otrok s takšnim ali drugačnim imenom, samo da postane kredibilna osebnost, če se izrazim v prispodobi. To je bil temeljni cilj," je pojasnil prvi guverner Banke Slovenije France Arhar.

Smo lahko s tolarjem kupili več kot zdaj z evrom?
Ljudje se tolarja radi spominjajo. Predvsem zato, ker se zdi, da si z njim lahko kupil več kot zdaj, v dobi evra, ki ga je Slovenija uvedla leta 2007.

"V obdobju tolarja smo imeli frizerje. Zdaj v obdobju evra pa imamo stiliste. In preobrazba iz frizerjev v stiliste nas je stala vsaj 100 procentov," je prepričana predsednica Zveze potrošnikov Breda Kutin.

Njene izjave potrjuje tudi statistika. Tik pred prevzemom evra, decembra 2006, je moral Slovenec za liter mleka plačati 57 centov, danes 79 centov. Pivo je takrat stalo slab evro in pol, danes evro in 81 centov. Dražja sta tudi kruh in črna kava. Prvi za slabih 20 (iz 1,65 evrov na 1,94 evrov), druga (iz 7,17 evrov na 7,69 evrov) pa za 6 odstotkov.