Nekoliko bolje so se banke odrezale pri dohodku. Ta je bil za 20 milijonov višji kot v istem lanskem obdobju, ko je znašal 700 milijonov evrov. Operativni stroški bank so ostali skoraj nespremenjeni, pomembno pa so se povečale neto oslabitve in rezervacije in sicer za 1,5-krat, kaže poročilo Banke Slovenija.

Banke se v krizi vrnejo k osnovnim poslom
Matjaž Kovačič iz NKBM-ja meni, da se morajo banke na krizo odzvati s preusmerjanjem k osnovnim bančnim storitvam, kot so zbiranje hranilnih vlog in dajanje stanovanjskih in drugih posojil. Gre za stroškovno zahteven posel, ki pa je stabilen, je Kovačič povedal novinarki Radia Slovenija Eriki Štular in dodal, da prehod iz ene strukture posla v drugo ni preprost in se ga ne da izvesti v kratkem času. NKBM tako vztraja pri svoji dolgoročni politiki bančništva na drobno, zato strukture storitev ni spreminjal.

Povprečna zamuda pri plačilih 285 dni
S plačili bankam je konec junija sicer zamujalo kar 4.500 nefinančnih podjetij, povprečna zamuda pa je znašala 285 dni. Med zamudniki je bilo največ gradbenikov in trgovcev. Po mnenju Matjaža Kovačiča trgovci dolgoročno ne bodo problematični, med najbolj prizadete v sektorju družb dolžnic prišteva gradbena podjetja in finančne holdinge.