V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo 28 odstotkov gospodinjstev, ki so ocenila, da se je njihov neto dohodek v zadnjem letu pred anketiranjem zvišal, kar je za 11 odstotkov več kot v zadnjem četrtletju leta 2021. V tem primerjalnem obdobju pa se je iz 13 na 10 odstotkov zmanjšal delež tistih, pri katerih se je dohodek znižal, je ta teden objavil Statistični urad RS (Surs).

Četrtina gospodinjstev je kot glavni razlog za zvišanje dohodkov navedla zvišanje socialnih prejemkov, petina pa zvišanje plače. Na drugi strani pa je bil glavni razlog za znižanje dohodka znižanje plače, in sicer v 18 odstotkih znižanje plače.

V 34 odstotkih tistih gospodinjstev, ki so se soočila z znižanjem dohodkov, to ni vplivalo na poslabšanje življenjskega standarda. Preostala gospodinjstva pa so se prilagodila s tem, da so zmanjšala izdatke (31 odstotkov) ali uporabila prihranke (17 odstotkov).

Slaba petina gospodinjstev težko shajala

Nekaj manj kot petina (18 odstotkov) gospodinjstev je težko oz. zelo težko shajala s svojimi dohodki. Takšnih, ki so shajali lahko oz. zelo lahko, pa je po drugi strani bilo približno četrtina. Ob tem bi si lahko nepričakovane izdatke v višini 700 evrov privoščila nekaj več kot polovica gospodinjstev (54 odstotkov).

V drugem četrtletju letošnjega leta se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2021 zvišal delež tistih gospodinjstev, ki so imela težave s plačilom stanovanjskega posojila, nestanovanjskega posojila ali najemnine.

Takšnih, ki so v treh mesecih pred anketiranjem omenjene stroške zaradi finančnih težav plačevali z zamudo, je bilo 13 odstotkov.

Z dohodki zadovoljnih 29 odstotkov gospodinjstev

Državni statistiki so v zadnjih treh četrtletjih merili tudi zadovoljstvo z življenjem, medosebnimi odnosi in finančnim stanjem gospodinjstev. Dve tretjini prebivalcev sta izrazili visoko stopnjo zadovoljstva z medosebnimi odnosi, z življenjem nekaj manj kot polovica (47 odstotkov), s finančnim stanjem gospodinjstva pa 29 odstotkov.

Na drugi strani je 11 odstotkov prebivalcev izrazilo nizko stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva, z življenjem štiri odstotke in dva odstotka z medosebnimi odnosi.
V obdobju pred anketiranjem je bilo osem odstotkov prebivalcev srečnih ves čas, 48 odstotkov pa se jih je tako počutilo večino časa, deset odstotkov pa jih je bilo srečnih redkokdaj.

Kar zadeva osamljenosti, te nikoli ni čutilo 45 odstotkov prebivalcev. Takšnih, ki so bili osamljeni večino časa, pa je bilo šest odstotkov.