Razmere v evropski avtomobilski industriji so vse bolj zaostrene. V Nemčiji bodo v Volkswagnovih tovarnah v prihodnjih petih letih število zaposlenih zmanjšali za 35 tisoč. Težave imajo tudi v Italiji. Sindikati so tam leto 2024 označili za črno leto italijanske avtomobilske industrije. Tudi v slovenskih podjetjih, povezanih z avtomobilsko industrijo, so precej zaskrbljeni. Pozivajo k sprejetju ukrepov, s katerimi bi omilili posledice upada naročil. Ta hip nastaja shema subvencioniranega krajšega delovnega časa. O resnosti razmer je za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija spregovoril Marko Gorjak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor in direktor podjetja Orodjarstvo Gorjak.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ste skupaj tudi z drugimi delodajalskimi organizacijami na ministrstvi za delo in gospodarstvo že pred več kot letom dali pobudo takrat za sprejetje zakona za ureditev nadomestila za krajši delovni čas. S tem ukrepom bi podjetjem pomagali ohraniti delavce in jih aktivirati takoj, ko se bo poslovanje znova okrepilo. Ampak zdaj smo prišli v obdobje, ko morda neke sistemske spremembe ne bodo dovolj, bi morda potrebovali že kar interventni ukrep?

Vsekakor na to opozarjamo že dalj časa, in zdaj, ko je stanje dejansko postalo tako resno, moramo ukrepati hitro in odločno. Trenutno je v pripravi sicer sistemski zakon, za katerega pa menimo, da bo prepočasen in da bi vseeno morali po nekem nujnem postopku sprejemati te zakone, da podjetjem pomagamo zdaj, ko je to potrebno. Veliko ugodneje, tudi za državo, je da pomaga podjetjem, kot da se začnejo odločati za odpuščanja, česar si delodajalci ne želimo, ker smo v svoje sodelavce vložili ogromno časa in denarja za to, da smo prišli do svojega nivoja. Vemo, da je kompetentne ljudi na trgu dela težko dobiti in da je strošek izobraževanja tako velik, da je to za podjetje zelo drago in dolgotrajno. Bojimo se tega, da bi podjetja dejansko tako zelo oslabili, da bi lahko prihajalo do množičnih stečajev oziroma zaprtij.

Kje naj bi po vašem dolgoročno dobili denar za financiranje skrajšanega delovnega časa?

Po mojem je v pristojnosti ministrstva za finance, ki mora poiskati rezerve znotraj proračuna. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi dodatno obremenili gospodarstvo s kakšnimi dodatnimi davki, kajti že zdaj vemo, da so plače pri nas zelo obremenjene. Pogovarjati se moramo o razbremenitvah in poiskati neke druge rezerve, tako da težko komentiramo, od kod se bo financiranje dejansko napajalo. Nikakor pa ne bomo privolili v to, da gospodarstvo dobi dodaten davek ali dodatne finančne obremenitve

Ko govorite o perečih težavah, ne moremo mimo cen energije oziroma v zadnjem času zelo aktualne cene omrežnine.

Naša zbornica je že pred časom predlagala, da pristojni na Agenciji za energijo, ki niso pripravljeni prisluhniti predlogom gospodarstva in javnosti, prevzamejo odgovornost in odstopijo. Opozarjali smo na to, da bodo stroški električne energije nepredvidljivi iz meseca v mesec, in to se je zdaj pokazalo v praksi. Nam se je omrežnina dvignila za več kot enkrat, ampak v skupnem znesku v na našem podjetju to mogoče ni pomenilo tako velikega odstotka kot pri nekaterih drugih članih, kjer govorimo o več 100-kratniku povišanja cen. Vemo, da so določeni zasebni uporabniki omrežja, ki imajo sončne elektrarne, doživeli še večji udarec. Delovali so po apelu vlade, naj investirajo v sončne elektrarne, in najemali kredite, zdaj pa plačujejo bistveno višje omrežnine, kar pomeni, da so bili na neki način ogoljufani s strani države.

Dotaknili smo se že nemške avtomobilske industrije. Zdaj se tudi drugje začenjajo kar veliki tektonski premiki. Kako se obvarovati?
V tem trenutku je težko reči. Obstajajo pozivi, da se slovensko gospodarstvo vključijo v dobavne verige kitajskih dobaviteljev, vendar moramo vedeti, da Kitajska s cenami enormno pritiska tudi na dobavitelje avtomobilske industrije. Sami doživljamo to, da vidimo kitajske ponudbe, ki so za 40 odstotkov ali več nižje od naših. Preusmeritev v neke nove panoge je sicer smotrna, vendar terja svoj čas in tudi denar za nova certificiranja, spremembo proizvodnih procesov, spremembo strojnega parka, spremembo znanja naših zaposlenih, tako da na kratek rok je to težko storiti. Vsekakor bi si želeli nekaj finančne spodbude države za ta prestrukturiranja, saj vemo, da smo zaradi evropske direktive o prepovedi proizvodnje avtomobilov z notranjim zgorevanjem z letom 2035 slovenska podjetja že ogromno investirala v to, da bi bila dobavitelj za električna vozila. Ta pa se trenutno ne prodajajo. Težko je reči, kaj je zdaj pametno narediti.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.