"Tudi letošnji avgust je potrdil star rek, da avgust hmelj da ali ga vzame. Izkazalo se je namreč, da sta avgustovska obilica padavin na začetku meseca in v nadaljevanju obdobje visokih dnevnih temperatur okoli 35 stopinj Celzija vplivala predvsem na pridelek poznih sort, kjer je pridelek manjši, kot smo predvidevali," je dejala specialistka za hmelj Irena Friškovec.

Kljub vsemu je bilo letos po besedah strokovnjakinje veliko nasadov hmelja po videzu zelo lepih in bi zanje lahko rekli, da bo pridelek celo nekaj nad večletnim povprečjem. To povprečje pa precej znižujejo nasadi hmelja, kjer so rastline čez leto rasle v t. i. depresijah, saj je v času obilnih padavin, ki jih je bilo letos zelo veliko, zastajala voda in s tem dušila hmeljne korenine.

Na določenih hmeljarskih območjih je takšnih nasadov celo do 20 odstotkov, je pojasnila Friškovec. Precej bo na zmanjšanje pridelka hmelja vplivalo tudi to, da je v neurjih veliko hmeljnih rastlin padlo po tleh in so se s tem precej poškodovale. Skupaj je v Sloveniji padlo na tla več kot 1,2 milijona vodil.

Letos je 118 tržnih pridelovalcev hmelja tega pridelovalo na 1675 hektarjih površin, kar je 50 hektarjev več kot lani. Okoli 279 hektarjev hmeljskih nasadov pa je v premeni.