Milana Lesjaka iz Ojstriške vasi, ki hmelj goji na 16 hektarjih, je sinoči malo pred polnočjo zbudil hrup orkanskega vetra. Ker mu ujme zadnja leta ne prizanašajo, je takoj odšel preverit, kako je z njegovimi nasadi hmelja.

"Ko sem prišel na njivo, me je skoraj zadela kap. Veter je na tla podrl žičnico z osmimi hektarji hmelja. Žičnico, ko pade, ne moremo več pobrati, jo bo treba za naslednje leto narediti novo," je dejal Lesjak.

Polovica pridelka je tako izgubljena, ogromna škoda bo pri Lesjakovih tudi na žičnicah, ki jih veter ni podrl: "Z žičnic, ki še stojijo, lahko rečem, da je na tla popadalo polovico hmelja. Tistega, ki pa je ostal gor, pa je oklestila toča."

Tako kot večina pridelovalcev hmelja imajo hmeljišča na domačiji zavarovana, a zavarovalnice povrnejo le del škode.

"Čeprav plačujemo visoko premijo, ti ob 100-odstotni oceni škode izplačajo le 45 odstotkov te vrednosti," je še opomnil Lesjak.

V Ojstriški vasi in bližnjem naselju Kapla je tokratno neurje po prvih ocenah opustošilo 45 hektarjev hmeljišč. Hmelj, ki je popadal z žičnic, morajo čim prej spet dvigniti in zaščiti, pove predsednik združenja hmeljarjev Janez Oset: "Hmelj morajo zdaj poškropiti z aminokislinami, da ne bo ovenel."

A to je povezano z dodatnimi stroški. Še sreča, da so hmeljarji solidarni. Hmelj, ki je popadal na tla, so s skupnimi močmi že začeli vnovič navezovati na žičnice.