Toča je letos v Sloveniji klestila bistveno prej kot v preteklih letih, in sicer 13., 25. in 27. maja ter 2. junija. Prizadela je območja Bele krajine, Pomurja, Maribora, Dolenjske in Posavja. Kot je dejala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, so škodo utrpeli trajni nasadi, vinska trta, žita, koruza, vrtnine, hmelj, travinja in oljne buče. Kakšna bo škoda, še ni znano, med drugim bo odvisna od tega, koliko rastlinam se bo uspelo regenerirati in koliko je uničenih.

"Kmetje bodo absolutno potrebovali pomoč države," je poudarila predsednica odbora Vida Čadonič Špelič iz vrst NSi-ja. Poškodbe so zelo različne, gibljejo se od 50 do 100 odstotkov, predvsem na koruzi in travinju, je povedala Šinkova in dodala, da škoda po oceni strokovnih služb ministrstva ni takšna, da bi lahko kmetom pomagali z raznimi mehanizmi pomoči ali interventnim zakonom. Spomnila pa je, da je bila pred kratkim podpisana pogodba za letalsko obrambo proti toči, zato upa, da letos toče ne bo več.

Člani odbora pa od ministrice niso dobili konkretnega odgovora, kako bo vlada ukrepala za blažitev posledic visokih cen, predvsem hrane. Povedala je, da se je medresorska delovna skupina za pripravo ukrepov za blaženje energetske in prehranske draginje sestala že večkrat, prvi ukrepi pa bodo segali na področje naftnih derivatov. "Te bo danes predstavil predsednik vlade, o vsem drugem pa v tem trenutku še ne morem govoriti," je dejala.

Čadonič Špelič pričakuje, da bo vlada ukrepala hitro, predvsem pri ustavitve rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, kot so moka, olje, sladkor, kruh ... "Zdi se mi prav, da se vlada zelo hitro odzove, ker je draginja na področju prehranskih izdelkov zelo velika in ljudje čakajo prve ukrepe," je po seji povedala novinarjem.

V uvodu so se člani odbora seznanili s poslovanjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki od leta 1993 gospodari s kmetijskimi zemljišči ter je do sredine leta 2016 upravljal tudi gozdove v lasti države. Lani je sklad ustvaril 21 milijonov evrov prihodkov, kar je 28 odstotkov več kot leto prej, presežek prihodkov po plačilu davka pa je znašal 6,6 milijona evrov. Vršilec dolžnosti direktorja Aleš Tolar je poslovanje sklada ocenil kot uspešno, in to kljub naravnim nesrečam in težavam ob covidu-19.