Letos v Sloveniji 125 hmeljarjev hmelj prideluje na 1480 hektarjih površin, kar je dobrih 100 hektarjev manj kot lani, predvsem zaradi viroidne zakrnelosti hmelja. Znova je največji del slovenskih hmeljišč posajen s sorto aurora, in sicer 37 odstotkov, sledi ji celeia z 31 odstotki. Dobrih osem odstotkov hmeljišč pa je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Leto krojilo vreme in omejitve zaradi epidemije

"Letošnje leto si bodo hmeljarji zapomnili tudi po novem koronavirusu, ki jim je oteževal zaposlovanje tuje sezonske delovne sile. Tako so večino vodil v slovenskih hmeljiščih letos napeljali domači delavci, ki pa so po sprostitvi ukrepov v maju večinoma odšli na svoja stara delovna mesta, zato je še kako prav prišla tuja sezonska delovna sila iz Romunije," je opisala svetovalka za hmeljarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Irena Friškovec.

Tako kot vsako leto je tudi letošnji pridelek krojilo vreme. Kar nekaj hmeljišč na območju spodnje Savinjske doline je prizadela toča. Konec julija je bilo neurje z močnim vetrom, ki je lomilo drogove in trgalo vrvi. V posameznih hmeljiščih je na tla padla tudi več kot polovica rastlin, je opozorila Friškovčeva.

Zdaj pa se je obiranje hmelja že začelo. Hmeljarji so tako začeli prejšnji teden obirati sorto savinjski golding, ki je slovenska najzgodnejša sorta. Sorta aurora pa bo zrela ta teden.