Gazprom bo moral izpolniti vrsto zavez, med drugim omogočiti prost pretok plina po konkurenčnih cenah na trgih srednje in vzhodne Evrope, s čimer bodo odpravljeni pomisleki glede kršitev konkurenčnih pravil, vendar se bo izognil milijardni kazni.

Ruski državni koncern ima prevladujoč položaj med dobavitelji zemeljskega plina trem baltskim državam – Estoniji, Latviji in Litvi – ter tudi Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski in Bolgariji.

Komisija je Gazpromove posle vzela pod drobnogled leta 2011 in je leta 2015 koncern obtožila, da na vzhodnoevropskih trgih krši protimonopolna pravila EU-ja ter zahteva pretirano visoke cene.

Primer je imel tudi politične razsežnosti. Številne članice EU-ja so namreč odvisne od oskrbe z zemeljskim plinom iz Rusije. Po drugi strani je Moskva EU obtožila, da želi s političnimi pritiski zmanjšati energetski pomen Gazproma.

Tretjina plina, potrebnega v Evropi
Gazprom evropskim državam dobavlja približno tretjino vsega potrebnega zemeljskega plina in je zaslužen za približno devet odstotkov bruto domačega proizvoda Rusije.

"Z današnjim dogovorom se odpravljajo ovire, ki so preprečevale prosto dobavo zemeljskega plina srednji in vzhodni Evropi," je v Bruslju dejala evropska komisarka za konkurenčno politiko Margrethe Vestager. Državljani in podjetja lahko zdaj upajo na nižje cene.

Gazprom mora zdaj glede na dogovor odpraviti ovire za prosto trgovanje z zemeljskim plinom med omenjenimi državami. V Bruslju so pred tem ruskemu koncernu očitali, da trgovcem na debelo in strankam prepoveduje, da bi dobavljeni plin prodajali naprej v druge države. To je Gazpromu omogočalo, da je lahko zviševal svoje cene, tudi za končne uporabnike. Takšne klavzule bodo zdaj odpravljene.

Poleg tega bo moral Gazprom svojim odjemalcem ponuditi orodje, s katerim bodo lahko nadzorovali, ali so zahtevane cene plina v skladu s cenami plina na zahodnoevropskih trgih. Če koncern ne bo izpolnil katere od obvez, mu lahko Evropska komisija še vedno naloži milijardno kazen.

Severni tok 2 bo podvojil dobavo Nemčiji
Plinski koncern se je z evropskimi energetskimi giganti Engie, OMV, Royal Dutch Shell, Uniper in Wintershall dogovoril o izvedbi 11 milijard evrov vrednega projekta Severni tok 2, po katerem bo podvojil svojo dobavo plina Nemčiji.

Gazprom namerava del plina v države EU-ja sicer še naprej dobavljati čez Ukrajino, vendar le, "dokler bo ekonomsko upravičena", čeprav je pogodba sklenjena za obdobje med leti 2009 in 2019, drugi del pa bodo preusmerili na Severni tok 2.

Zaradi tega je sodišče v Stockholmu februarja razsodilo, da mora Gazprom ukrajinskemu podjetju Naftogaz zaradi izgube tranzitnih prihodkov plačati 2,5 milijarde dolarjev, po odločitvi sodišča pa je Gazprom preklical načrte o vnovični dobavi plina Ukrajini, poroča The Economist. Prav tako je v načrtih gradnja plinovoda Turški tok pod Črnim morjem.

Rusija pred Norveško in Alžirijo
Rusija oz. Gazprom je s skoraj 200 milijardami kubičnih metrov daleč največji dobavitelj plina evropskim državam. Sledi Norveška z okoli 120 milijardami kubičnih metrov plina, tretja Alžirija jih dobavi že pod 50, poroča The Economist. Vodja Gazproma Aleksej Miller je ocenil, da se bo do leta 2035 dobava plina Evropi povečala za 200 milijard kubičnih metrov, Rusija pa lahko zagotovi polovico tega povečanja.