Kdaj bo sporazum podpisan, ni znano, saj pogajanja še potekajo, pomembno pa je, da se ga podpiše na meddržavni ravni, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Gazprom in drugi izvajalci projekta bodo "na sceno" stopili šele po dogovoru med državama in se do podpisa sporazuma komentiranju projekta izogibajo.

Rešitev težav oskrbe z energenti
Južni tok bi pomagal premostiti slovenske težave pri oskrbi z energenti, saj je praksa, da države, skozi katere poteka plinovod, od 20 do 25 let postanejo tudi odjemalke dela surovin, ki potujejo čez njihovo ozemlje.

Natančen potek plinovoda še ni dokončno potrjen, predvidoma pa naj bi ga iz Rusije pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, kjer bi se razcepil na dva dela. Prvi krak bi vodil čez Grčijo do južne Italije, drugi pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Dokončno soglasje k izpeljavi projekta so že dale Madžarska, Bolgarija in Italija. Skozi oba kraka naj bi letno poslali 30 milijard kubičnih metrov plina.

Trasa bo koristila Sloveniji ...
Kakšne koristi bo od plinovoda resnično imela Slovenija, je odvisno od spretnosti slovenskih pogajalcev, je v MMC-jevi klepetalnici dejal poznavalec razmer v Rusiji, Klemen Grošelj s fakultete za družbene vede. Slovenija bo vsekakor prejemala t. i. tranzitno rento, lahko pa se dogovori tudi za kaj drugega, "npr. cenejši plin za naše plinske elektrarne, ki bi potem lahko drago prodajale elektriko ob konicah porabe deficitarnemu italijanskemu trgu električne energije".

... in Rusiji
Nameravana pot obeh krakov plinovoda je v interesu Gazproma, je dejal Grošelj, saj se bo tako izognil tranzitnim državam, kot sta Ukrajina in Belorusija. Poleg tega je načrtovana trasa najugodnejša tudi ekonomsko in geografsko, saj lahko Rusi prek trase čez Slovenijo oskrbujejo vse zanje ključne južnoevropske trge.

Izbor Slovenije za del trase južnega toka plinovoda je sicer presenečenje, med drugim tudi zato, ker je Slovenija za Gazprom zelo majhen trg. Lani je ruski plinski gigant Sloveniji dobavil 590 kubičnih metrov plina. Slovenija sicer porabi okoli milijardo kubičnih metrov plina na leto, ki ga dobiva iz Rusije in Alžirije.

Južni tok hkrati z Nabuccom?
Južni tok naj bi sicer začeli graditi leta 2010, obratovati pa naj bi začel leta 2013. Projekt je vreden okrog deset milijard evrov. Ruski projekt je hkrati tekmec evropskega plinskega projekta Nabucco, ki bo Evropo oskrboval s turškim plinom, kar naj bi zmanjšalo evropsko odvisnost od Rusije. Tudi Nabucco naj bi začel delovati leta 2013.