Če v Šoštanju ne bo novega bloka termoelektrarne, bo država morala zapreti proizvodnjo elektrike v Šoštanju in premogovnik v Velenju, je na okrogli mizi o Teš 6 dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. S tem pa bi bili verjetno edina država v Evropski uniji, ki bi pod zemljo pustila za 43 let zalog domačega energetskega vira ter na cesto poslala 3000 ljudi, posredno pa še vsaj dvakrat toliko, je dodal.

"Zato drugega koraka ni, razen če se odločimo, da bomo zaprli proizvodnjo v nekaterih podjetjih kot so Talum, papirnice, jeklarne, ki so intenzivni porabniki električne energije ter tako zmanjšamo porabo električne energije za tretjino. To pa je še vsaj 10.000 brezposelnih ljudi iz dejavnosti, ki v tem trenutku še vedno ustvarjajo dokaj veliko dodano vrednost," je bil jasen gospodarski minister.

Meh s protiargumenti
Prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Borut Meh se ne strinja s tistimi, ki menijo, da bi bila ta investicija korak nazaj: "Če vlaganje v najsodobnejšo tehnologijo, zmanjšanje emisij in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo pomeni korak nazaj, potem ne vem, kje živimo. Vse, kar počnemo, namreč počnemo prav zato, da bi na tem področju naredili korak naprej."

Nasprotniki termoelektrarn skušajo po njegovem mnenju prikazati, kako drage so, predvsem zaradi emisijskih kuponov, a politika trgovanja z njimi po njegovem mnenju visi v zraku, saj nekatere že skrbi padec cene kuponov. Dejstvo namreč je, da v svetu ni globalne politike trgovanja z dovolilnicami za izpuste ogljikovega dioksida, pač pa shema deluje zgolj na območju EU, je še dodal Meh.

"Da je vlada zavrla, ni nič napačnega"
Kljub temu je vlada nedavno stopila na žogo in si vzela nekaj časa za razmislek, a direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je prepričan, da ni nič narobe s tem, če želi vlada pridobiti še dodatna mnenja in preveriti že pripravljene dokumente. Pripravljavci projekta imajo čisto vest in vsi dokumenti kažejo na smotrnost projekta, zato prvi mož termoelektrarne verjame, da se bo vlada znova prepričala o tem.

"Investicija je kratkotrajen korak naprej"
A direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner ima drugačno mnenje. Dejala je, da je omenjena investicija kratkoročno korak naprej, dolgoročno pa najbrž ne.

"Ogljik postaja nova valuta, izpusti toplogrednih plinov pa z uvajanjem avkcij po letu 2012 dobivajo svojo ceno. Nihče ne ve kakšna bo ta cena, zato je v zvezi s podobnimi naložbami trenutno precej negotovosti. Zagovorniki večkrat poudarjajo, da v Nemčiji gradijo 29 elektrarn na premog, ob tem pa pozabijo povedati, da jih je bilo devet v zadnjih letih ustavljeno, ker so si investitorji premislili zaradi velike negotovosti glede cene ogljika v prihodnje," je pojasnila.

Po njenih besedah je dejstvo tudi to, da so v Sloveniji sedanji izpusti na prebivalca petkrat večji kot je nosilna sposobnost planeta. Vsaj do leta 2050 moramo zato v Sloveniji izpuste zmanjšati za 80 odstotkov, kar pa bi pomenilo izpuste, kot jih sedaj proizvaja šoštanjski kompleks. Cilji so zato z realizacijo projekta po njenem do leta 2020 dosegljivi, pod pogojem, da se z njegovo uveljavitvijo ustavi peti blok, po letu 2030 pa premoga za takšno energetsko izrabo ne bi več smeli uporabljati.